Petek, 10. 5. 2024, 19.31
1 teden, 2 dneva
Komisija za peticije nesklepčna pri obravnavi apela civilnih gibanj glede žrtev komunizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
V Levici so sklic seje ocenili kot vnovičen poskus izrabe parlamentarnega delovnega telesa za strankarske namene in nabiranje političnih točk.
Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti je na današnji seji obravnavala apel štirih civilnih gibanj v zvezi z žrtvami komunističnega nasilja. Zaradi obstrukcije koalicijskih poslancev seja ni bila sklepčna, zato niso mogli glasovati o predlaganih sklepih in bodo glasovanje opravili na dopisni seji.
Omenjeni apel so podpisali Društvo Nova Slovenska zaveza, Civilna iniciativa Vseposvojitev, Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ter Društvo Združeni ob lipi sprave.
V SD so kot razlog za obstrukcijo navedli, da so že večkrat obsodili medvojno nasilje in povojne poboje. Prepričani so, da takšne razprave, kot je bila predvidena za današnjo sejo, izraža predvsem revanšizem določene skupine ljudi in v ničemer ne prispeva k pomiritvi ter zmanjšanju razkola med ljudmi. V Levici so zapisali, da odločno nasprotujejo ponovni zlorabi zgodovine za politično ideološke namene. Sklic seje so ocenili kot vnovičen poskus izrabe parlamentarnega delovnega telesa za strankarske namene in nabiranje političnih točk.
Vlado pozivajo, naj izda mrliške liste za 14.901 žrtev komunističnega režima
Predsednik Društva Nova Slovenska zaveza Matija Ogrin je ocenil, da ne obstaja nobena stvar, ki bi bila tako malo ideološka, kot je smrt osebe in dolžno spoštovanje, ki gre pokojni osebi. Zato v društvu vlado pozivajo, naj izda mrliške liste za 14.901 do sedaj znano žrtev komunističnega režima in jih vključi v državne evidence in javno objavi.
Predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant je spomnil na leto 1989, ko so posadili lipo sprave in prvič imeli možnost, da žalujejo za svojimi. Obžaloval je obstrukcijo poslancev koalicije, da se ne morejo skupaj pogovarjati o tem, kako tem žrtvam omogočiti dostojen pokop.
V nadaljevanju so predstavniki pristojnih ministrstev predstavili, kaj vse se je storilo na tem področju. Matjaž Ravbar z ministrstva za obrambo je spomnil na izvajanje zakona o vojnih grobiščih in o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki omogoča zbiranje in evidentiranje podatkov in identifikacijo izvedbo prekopa ter vpis v register vojnih grobišč in evidenco prikritih vojnih grobišč. "Naše aktivnosti potekajo tudi v skladu s komisijo za reševanje prikritih grobišč in vse napore usmerjamo v reševanje te problematike," je dodal.
Poslanci SDS obžalovali neudeležbo koalicije
V razpravi so poslanci SDS obžalovali neudeležbo koalicije, kar po mnenju Branka Grimsa, ki se je seje udeležil kot gost in ni mogel glasovati, kaže na "beg levičarjev pred resnico".
Iva Dimic (NSi) je pozdravila sejo, na kateri se skupaj pogovarjajo o spravi, ker verjame, da je pomemben spomin na žrtve komunizma. Verjame tudi, da bodo s pogovori šli naprej, saj bi morale vse žrtve dobiti pravico do groba. Izrazila je upanje, da bo vlada zmogla moči in vrnila narodni dan spomina na žrtve komunizma, 17. maj, ki ga je lani ukinila.
To je komisija tudi vključila v predlagane sklepe, o katerih torej zaradi nesklepčnosti niso glasovali. Z njimi bi med drugim vlado pozvali, da v sodelovanju s komisijo vlade za reševanje prikritih grobišč ponovno preveri seznam žrtev druge svetovne vojne, na katerem je najmanj 43 tisoč žrtev, ki še niso vpisane v register umrlih in ga je pripravil Inštitut za novejšo zgodovino.
Prav tako bi vlado pozvali k pripravi ustreznega akta, s katerim bi zločine komunizma obsodili kot zavržne, ljubljanskega župana Zorana Jankovića pa, naj "preneha z izgovori", da za pokop slovenskih in romskih žrtev komunistične revolucije na Žalah ali na Orlovem vrhu ni prostora.
