Torek, 30. 4. 2024, 13.36
2 tedna, 3 dni
Parlamentarni preiskovalci bi zaslišali Damjana Žuglja, Petro Zakrajšek in Simono Kaučič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,73
"Sodeč po izpovedih prejšnje priče so se na UPPD v času, ko ga je vodil g. Žugelj dogajali odkloni od prejšnjih praks urada in želimo preveriti, zakaj je do tega prišlo ter ali je za to bil morda kriv politični motiv," je na Siolovo vprašanje, zakaj so se odločili zaslišati Žuglja in sodelavki, odgovoril predsednik preiskovalne komisije poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezar.
Sredi maja naj bi pred parlamentarne preiskovalce stopili nekdanji prvi borec proti pranju denarja Damjan Žugelj ter njegovi nekdanji sodelavki Petra Zakrajšek, sicer vidna članica SDS, ter Simona Kaučič. Vsi trije naj bi bili vpleteni v afero, ki so jo mediji poimenovali "slovenski watergate". Kot je že lani potrdila policija, obstaja sum, da je državni organ prekoračil pooblastila, ko je v štirih mesecih na podlagi anonimke vpogledal v kar 224 bančnih računov več pravnih in fizičnih oseb.
Nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) Damjan Žugelj ter dve njegovi nekdanji sodelavki Petra Zakrajšek in Simona Kaučič so bili kot priče pozvani pred preiskovalno parlamentarno komisijo o ugotavljanju odgovornosti zaradi suma političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezar. V parlamentu jih pričakujejo 17. maja, je razvidno iz objave na spletnih straneh državnega zbora. Zaslišanje bo javno.
"Sodeč po izpovedih prejšnje priče so se na UPPD v času, ko ga je vodil g. Žugelj, dogajali odkloni od prejšnjih praks urada in želimo preveriti, zakaj je do tega prišlo ter ali je za to bil morda kriv politični motiv," je na Siolovo vprašanje, zakaj so se odločili zaslišati Žuglja in sodelavki, odgovoril predsednik preiskovalne komisije Rezar.
Nad Žuglja tudi SDT in NPU
Kot je pred kratkim poročal portal Necenzurirano, je Specializirano državno tožilstvo (SDT) pred slabima dvema tednoma proti Damjanu Žuglju in še petim osebam vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Kot so še navedli, so osumljeni zlorabe zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot sto ljudi in podjetij.
Imen osumljenih na SDT zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo, po neuradnih informacijah portala pa gre za nekatere nekdanje uslužbence urada. Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, za katero je določena kazen od enega do petih letih zapora, dodaja Necenzurirano.
Lani oktobra so iz NPU sporočili, da so na SDT zoper več uradnih oseb, zaposlenih v enem od državnih organov, ki se ukvarja s pregonom gospodarskega kriminala, vložil kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja ali uradnih pravic. Na NPU so tudi poudarili, da obstaja sum, da je državni organ v štirih mesecih na podlagi anonimk vpogledal v 224 bančnih računov pravnih in fizičnih oseb. Po poročanju medijev je šlo za sume zlorab na uradu za preprečevanje pranja denarja v času, ko ga je vodil Damjan Žugelj.
Za Rezarja očitki Žuglju podobni očitkom NSi
"Tako v primeru UPPD kot tudi v primeru zlorabe KNOVS s strani NSi je šlo za domnevno zlorabo izjemno pomembnih institucij države za neke partikularne, lahko bi rekli, da strankarske interese," svoj komentar izpred par dni o vzporednicah med domnevno zlorabo UPPD in domnevno zlorabo KNOVS pojasnjuje Rezar.
Poudarja, da so bile v primeru UPPD podane anonimne prijave, ki v vseh preteklih vodstvih ne bi bile procesirane, saj da "niso izpolnjevale kriterijev za nadaljevanje". Rezar meni tudi, da so v času vodenja UPPD s strani Žuglja anonimne prijave "drastično poskočile in vse so bile obdelane oz. so na podlagi anonimnih prijav brskali po računih ljudi, ki definitivno niso prali denarja ali financirali terorizma, kar je osnovna naloga ugotavljanja UPPD. Domnevno za namen izsiljevanja tiste sfere politike, ki je na istem polu, in politično obračunavanje s tistimi na drugih političnih polih. Prva verzija predsednika KNOVS je bila zelo podobna, na podlagi anonimnih prijav so preverjali zakonitost prisluškovanj domnevno svojih političnih prijateljev."
Rezar tudi ne verjame, da predsednik KNOVSa, sicer poslanec NSi Janez Žakelj, ne pozna telefonske številke nekdanjega podpredsednika lastne stranke. "Domnevno gre za eno največjih zlorab tako pomembne komisije. In veliko bolj nas lahko skrbi misel, da sta g. Tonin in g. Žakelj domnevno zlorabila komisijo, kot pa, kako je to prišlo v javnost. Namesto iskanja žvižgača bi lahko raje opravila malo samorefleksije. Ali se bo s tem ukvarjala tudi moja preiskovalna komisija? Pustimo času čas," pravi Rezar.
Rezar: "Namesto odvetnika pokliči NSi"
Rezar se sprašuje tudi, pod kakšnimi pogoji in za koga vse bi poslanci NSi šli na policijo preverjat, ali se jih preiskuje. "Morda tudi za člana kriminalnega združenja, recimo kavaškega klana, ki ga prav tako skrbi, če mu prisluškujejo?"
"Če sem lahko malo ciničen, očitno nekateri želijo živeti v državi, kjer ljudje v predkazenskih postopkih namesto odvetnika pač pokličejo NSi in gredo oni za vas preveriti na policijo, ali se vam prisluškuje, da veste, kako zelo ste izpostavljeni. Če se vse navedeno izkaže kot resnično, potem je to zame zloraba komisije za nadzor obveščevalnih služb in ne želim živeti v državi, kjer bi bilo to normalno ali pa celo stalna praksa," je še zapisal Rezar.
