Koebenhavn - največji okoljski fiasko leta 2009

Večina svetovnih voditeljev, pa tudi nevladne okoljske organizacije so konferenco označile kot eno samo veliko razočaranje.

Nov dogovor namesto naslednika Kjota Velika konferenca 192 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCC) naj bi na Danskem dosegla ambiciozen globalni dogovor o nasledniku Kjotskega protokola h konvenciji, ki zdaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni in se izteče leta 2012.

Vrh v Koebenhavnu se je po dramatičnih pogajanjih in barantanjem do zadnjega trenutka zaključil z novim dogovorom, ki pa na razočaranje mnogih ni pravno zavezujoč. Z njim so obljubili milijarde dolarjev za pomoč revnim državam v boju proti globalnemu segrevanju, a le malo storili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Brez konkretnih številk zaradi Kitajske in Indije Dogovor niti ne vključuje konkretnih številk pri zavezah za zmanjšanje izpustov. Določa le, da je treba globalno segrevanje ozračja omejiti pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, države pa so pozvane, da do februarja prihodnje leto naznanijo svoje zaveze za omejitev izpustov do leta 2020. Ni pa nobenih številk niti glede srednjeročnih niti glede dolgoročnih ciljev, torej do leta 2050, in sicer zaradi Kitajske in Indije.

Tudi glede finančne pomoči državam v razvoju v podnebnem boju v dogovoru ni nič novega. Razvite države se zavezujejo, da bodo prispevale 10 milijard dolarjev v obdobju 2010-2012, in naznanjajo cilj, da bodo zbrale 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 iz različnih virov - javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, vključno z alternativnimi viri financiranja.

Obama: Pomemben preboj brez primere Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dogovor označil kot pomemben začetek, a priznal, da na vrhu niso dosegli vsega, kar so upali. Pri tem je izpostavil zavezo bogatih držav do držav v razvoju in dodal, da bo Koebenhavnski dogovor s 1. januarjem že operativen. Izpostavil pa je tudi, da si bodo za pravno zavezujoč dogovor prizadevali doseči čimprej v letu 2010.

Ameriški predsednik Barack Obama je na drugi strani povedal, da so ZDA, Kitajska, Indija, Južna Afrika in Brazilija dosegle "pomemben preboj brez primere". Obenem je sicer opozoril, da bo potrebnega še ogromno dela za pravno zavezujoči sporazum.

Pravni status dogovora neznan Okoljevarstvene organizacije so se na sklenjen dogovor odzvale kritično. Koebenhavn je prizorišče podnebnega zločina - tudi zaradi ohromelosti EU, ki ni zmogla napeti svojih političnih mišic, je bil v odzivu na izid vrha kritičen Greenpeace.

Še vedno tudi ni znan pravni status podnebnega dogovora. Nekatere države so zatrjevale, da ta dogovor ni dokument konference, temveč da je popolnoma izven in da nima prave teže. Večina držav je dokument podprla, zato naj bi bil vendarle osnova za pogajanja v prihodnje.

Po dveh letih brez zavezujočega dogovora Zdi se, kot bi se zgodovina ponavljala. Zadnje ministrsko zasedanje pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah, ki je potekalo decembra leta 2007 na Baliju, je prav tako prineslo zgolj časovni načrt dvoletnih pogajanj do leta 2009.

Tudi na Baliju so pred konferenco pričakovali sprejem ambicioznega načrta za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v industrijskih državah do leta 2020 za 25 do 40 odstotkov glede na količine iz leta 1990. EU in druge evropske države so menile, da je treba postaviti te cilje, saj bo le tako mogoče voditi pogajanja. Nato pa so iz dokumenta te smernice izključili, potem ko so se v nasprotovanju ZDA pridružile še Japonska in druge države, ki so trdile, da si je treba cilje postaviti po koncu dvoletnih pogajanj in ne na njihovem začetku.

Vendarle tudi na koncu dvoletnih pogajanj v Koebenhavnu ni bil sprejet ne ambiciozen ne zavezujoč dogovor. V januarju naj bi članice UNFCC sicer pripravile vsaka svoj načrt za nadaljevanje podnebnih pogajanj, vendar je optimizem, da naj bi Koebenhavnski dogovor v letu 2010 dobil pravne zaveze, nekoliko skopnel.

Erjavec: EU bo morala spremeniti strategijo Za neuspeh konference v Koebenhavnu več voditeljev krivi tudi taktiko samih pogajanj. Med kritiki je tudi minister za okolje in prostor Karl Erjavec, ki je prepričan, da je EU ubrala napačno taktiko za pogajanja, v katerih je sploh ni bilo zraven, zato bo morala spremeniti pogajalsko in komunikacijsko strategijo, če želi ohraniti verodostojnost. Opozoril je tudi, da ZN potrebujejo reformo, saj je bila konferenca "demokratična anarhija".

V letu 2010 bosta še dve konferenci, prva sredi leta v Bonnu in druga konec leta v Mehiki, in do takrat mora EU dobro premisliti, kako naprej, sicer se lahko zgodba iz Koebenhavna ponovi. O nadaljnji taktiki EU v svetovnih podnebnih pogajanjih bodo okoljski ministri EU natančneje govorili 15. januarja na neformalnem srečanju v Španiji.