Družina 40 let preživela v divjini, ni vedela niti za 2. svetovno vojno

Člani družine Likov so več desetletij v popolni osami živeli v svoji skromni leseni koči na odročnem predelu sibirske tajge. Brez stika s preostalim svetom in soljudmi tako niso vedeli, da se je vmes odvila druga svetovna vojna, prav tako pa niso bili seznanjeni s tehnološkim napredkom družbe.

Oče predvidel, da je človek v nebo poslal "zvezde, ki se hitro premikajo" Od celotne družine je živa le še Agafja Likov, ki je leta 1988 pokopala svojega očeta in od takrat naprej ostala popolnoma sama. "Če bo bog dal, bom ostala tu," je tako že večkrat dejala različnim raziskovalcem, ki jo še dandanes občasno obiščejo. Tako tudi danes 70-letna Agafja živi sama.

Tudi ko so jim znanstveniki predstavili pridobitve in izume sodobnega časa, družinski člani niso bili preveč presenečeni. Kljub vsemu pa niso hoteli verjeti, da je človek pristal na Luni. Bolj verjetna pa se jim je zdela ideja o umetnih satelitih, ki so delo človeških rok, saj so tudi sami opazili "zvezde, ki se hitro premikajo". Oče Karp Likov je namreč ugotovil, da so se ljudje domislili načina, kako na nebo poslati ogenj, ki je videti kot zvezde.

Fundamentalistična sekta, ki se je morala pred režimom umakniti v divjino Družina Likov je bila del fundamentalistične pravoslavne sekte, ki se je v 17. stoletju uprla reformam Ruske pravoslavne cerkve, omenjena sekta naj bi zavračala tudi vsakršni napredek, njeni člani pa so bili podvrženi stalnim pregonom. Pripadniki omenjene verske ločine so se v začetku 20. stoletja selili v vedno bolj odmaknjene kraje, s prihodom vse večje represije pod oblastjo boljševikov pa so se nekateri člani umaknili v popolno osamo, saj pred režimom niso bile več varne niti najbolj osamljene vasi.

Kljub vsemu so člani družine dokazali, da so bili sposobni živeti popolnoma samozadostno življenje v zahtevnih pogojih sibirske divjine. Po navedbah znanstvenikov so bili inteligentni, a so zaradi popolne izolacije govorili starinsko in težko razumljivo obliko ruskega jezika.

Starša sta otrokom povedala, da v svetu obstajajo velika mesta z visokimi stavbami ter da poleg Rusije obstajajo tudi druge države. Mati je svoje tri otroke s pomočjo molitvenika in biblije, edinih dveh knjig, ki so ju imeli, naučila tudi brati in pisati, še poročajo mediji.