Ljubljana Festival še korak bliže k občinstvu

Ob Križankah, kjer bo večina dogodkov, bo pomembno prizorišče Kongresni trg. Z uvedbo tega prizorišča si Festival Ljubljana prizadeva, da bi ogled vrhunskih predstav omogočil kar najširšemu občinstvu. Občinstvo festivala se, kot je za STA povedal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, zelo širi. "Ne delamo prireditev le za 'sive glave', imamo tudi mlado občinstvo, kar je najboljše zagotovilo, da bo Festival Ljubljana lahko še dolgo pripravljal prireditve," je dejal. Odločili so se tudi za znižanje cen vstopnic, saj želijo obisk prireditev omogočiti ljudem iz različnih družbenih slojev.

Letos prvič tudi stojišča Letos za koncerte na Kongresnem trgu tudi prvič uvajajo stojišča. Nakup vstopnic po ceni pet oziroma devet evrov je možen na dan dogodka, za otroke do 14. leta starosti pa so stojišča brezplačna. Ostaja tudi 80-odstotni popusti za odlične dijake in uspešne študente, ki se je že dobro prijel in ki ga, kot je dejal Brlek, vedno bolj uveljavljajo tudi dijaki in študentje iz sosednjih držav.

Letošnji festival bo 1. julija na Kongresnem trgu odprla kantata Carmina Burana Carla Orffa, ki jo bodo pod taktirko Uroša Lajovica izvedli Orkester Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenski komorni zbor, Akademski zbor Ivan Goran Kovačić, zbor Narodnega gledališča Sarajevo in solisti. Drevi bodo z njo gostovali tudi na Trgu enotnosti v Trstu.

Na Kongresnem trgu letos še trije koncerti Do konca festivala, ki se bo sklenil 1. septembra, se bodo na trgu zvrstili še trije koncerti: 3. julija bosta kitarist Vlatko Stefanovski in pihalec Vasko Atanasovski nastopila s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 7. julija bo v spomin na deseto obletnico smrti Carlosa Kleiberja zazvenel Verdijev Requiem pod vodstvom Riccarda Mutija, ki je za to priložnost združil glasbenike iz Italije, Slovenije in drugod, 8. julija bo sledil večer opernih arij z latvijsko mezzosopranistko Elino Garanča ob spremljavi radijskih simfonikov.

Priprava programa je, kot je na nedavni novinarski konferenci povedal Brlek, vsako leto poseben izziv, ne samo v kreativnem, temveč tudi v finančnem smislu, saj se je treba ozirati na razpoložljiva sredstva in vedno iskati tudi ustrezna nadomestila.

Tako so se denimo morali letos odpovedati gostovanju Dunajske državne opere, ki ga je Brlek ob izteku lanskega festivala napovedal kot enega od vrhuncev letošnje izvedbe, in se odreči drugima dvema deloma tetralogije Nibelunški prstan Richarda Wagnerja v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Kot so sporočili že aprila, je namreč "trenutna resna ekonomska situacija v državi zelo neugodna za tovrstne podvige".

Namesto Nibelunškega prstana Wagnerjev Lohnegrin Namesto drugih dveh delov Nibelunškega prstana bosta 10. julija v Cankarjevem domu zbor in orkester Opere HNK v Zagrebu uprizorila njegovo romantično opero Lohengrin; prestala dva dela tetralogije je Brlek napovedal za leto 2016.

Na festivalu so ponosni na otvoritveno Carmino Burano, ki je v sodelovanju združila številne ansamble iz nekdanje regije, njeno uprizoritev v Trstu pa je označil kot "pomembno geopolitično kulturno zadevo". Veseli se tudi Verdijevega Requiema z Riccardom Mutijem, pa nastopa Eline Garanča in Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki bo 1. septembra sklenil festival pod taktirko svetovno znanega dirigenta Marissa Jansonsa.

Brlek je ponosen tudi na to, da jim klub visokim stroškom vsako leto znova uspe sodelovanje z muzikalom iz londonskega West Enda. Letos se bo v Križankah zvrstilo kar pet ponovitev muzikala Evita, v Ljubljano pa pride tudi Boris Berezovski, ki se med drugim lahko pohvali, da je dirigiral zaključno prireditev olimpijskih iger v Sočiju.

Začetki festivala segajo v petdeseta leta Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto 1952, ko je Turistično društvo Ljubljana priredilo prvi Turistični teden, leta 1953 pa je bil organiziran prvi Ljubljanski festival.

Lanska izdaja je privabila okoli 52.000 obiskovalcev, na odrih po prestolnici pa se je zvrstilo več kot 2500 umetnikov iz okoli 40 držav. Med drugim so nastopili 2Cellos, Bejart Ballet, Maria Pages ter Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga.