Ponedeljek, 1. 3. 2021, 11.01
3 leta, 2 meseca
Urbanija: Poslovnega odnosa z STA praktično nimamo že dva meseca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,08
50
Spor med prvim možem Ukoma Urošem Urbanijo in prvim možem STA Bojanom Veselinovičem se očitno nadaljuje.
STA je danes aktualni vladni administraciji prvič v 29 letih od svoje ustanovitve zaprla dostop do svojih tržnih storitev, med drugim tudi do servisa novic. Kot razlog za to so na STA pod vodstvom Bojana Veselinoviča navedli, da pogodba za tržne storitve z vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) ni bila sklenjena do konca februarja. Direktor Ukoma Uroš Urbanija je danes spet dejal, da je bila zadnja finančna ponudba za sklenitev pogodbe, ki so jo posredovali z STA, bistveno slabša kot v zadnjih letih, ker ni vključevala nekaterih popustov. Ob tem je ocenil, da Ukom pravega poslovnega odnosa z STA praktično nima že od prvega januarja letos.
Z STA so danes zjutraj sporočili, da je agencija danes aktualni vladni administraciji zaprla dostop do svojih tržnih storitev. Kot so pojasnili na agenciji, ki jo vodi Bojan Veselinovič, pogodba za tržne storitve z Ukomom, na čelu katerega je Uroš Urbanija, do konca februarja ni bila sklenjena. Lanska tržna pogodba se je po njihovih besedah iztekla 31. decembra lani, nova pogodba z Ukomom pa od takrat ni bila podpisana.
Na STA so pojasnili, da so sredi februarja na podlagi izhodišč in povpraševanja, ki so jih prejeli z Ukoma, pripravili novo ponudbo za dostop do vsebin STA, vendar pa se Ukom oziroma Urbanija nanjo ni odzval. Kot so poudarili, so vladni administraciji kljub temu do konca letošnjega februarja omogočili neomejen dostop do vseh storitev iz naslova lanske pogodbe. Ob tem so spomnili še, da je Ukom zavrnil tudi plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za letošnji januar, ki ga ustanovitelju nalaga zakonodaja.
Urbanija: Poslovnega odnosa z STA praktično nimamo od prvega januarja
Na Ukomu trdijo, da so si vedno prizadevali za sklenitev tržne pogodbe z STA, s prstom pa kažejo na STA in Veselinoviča. Direktor Ukoma Uroš Urbanija nam je danes pojasnil, da na vladnem uradu za komuniciranje pravega poslovnega odnosa z STA praktično nimajo od prvega januarja letos. Kot je poudaril, je Ukom že 4. januarja na STA naslovil prošnjo za posredovanje cenika tržnih storitev, medtem ko so od STA popoln cenik prejeli šele čez natanko mesec dni.
To, da je moral Ukom na cenik tržnih storitev s strani nekega medija čakati mesec dni, se zdi Urbaniji precej nenavadno. Potem ko je pridobil popoln cenik, je Ukom o tem obvestil morebitne uporabnike tržnih storitev STA v okviru vladne administracije. Zbran interes je Ukom 12. februarja poslal STA. Kot nam je pojasnil Urbanija, so nato od STA oziroma Veselinoviča prejeli dve finančni ponudbi za sklenitev pogodbe, pri čemer pa se je končna vsota storitev bistveno razlikovala.
Pravega poslovnega odnosa z STA praktično nimamo od prvega januarja, je pojasnil direktor Ukoma Uroš Urbanija.
Prva ponudba je bila po njegovih besedah bistveno cenejša od druge, a je Ukom ugotovil, da tržnih storitev ne bi mogli koristiti vsi organi vladne administracije. Druga ponudba, glede na katero bi lahko omenjene storitve uporabljala celotna vladna administracija, pa je bila po besedah Urbanije bistveno slabša kot v preteklih letih, ko je Veselinovič vladni administraciji priznaval popuste tudi v višini okoli 60 odstotkov. Teh popustov zdaj ni bilo, Ukom pa zagovarja racionalno porabo proračunskih sredstev, pravi Urbanija.
"Javna služba bi morala biti javno odprta in vsem dostopna"
Pogodba med STA in Ukomom tako (še) ni bila sklenjena. Na vprašanje, kakšno oviro pri delu bo za aktualno vladno administracijo predstavljala odsotnost servisa STA, je Urbanija odgovoril, da so med drugim različna ministrstva, vladni uradi in službe naročeni na širok nabor medijev, tako da se ne gre bati, da ne bi bili dovolj informirani. "Drugo pa je še vedno dejstvo, da mora STA v skladu z zakonom o STA opravljati tudi javno službo, za kar letno dobiva od države prek dva milijona evrov," pojasnjuje Urbanija.
"Javna služba bi morala biti v skladu z zakonom javno odprta in vsem dostopna, pa navsezadnje tudi uporabna. V primeru, da to ni, pa se je potrebno vprašati tudi o smiselnosti financiranja produkta, ki ničemur ne služi," poudarja Urbanija. Na vprašanje, kako komentira možnost, da bi posamezni vladni organi sklenili ločene naročniške pogodbe z STA, s čimer bi na nek način zaobšli Ukom, pa je Urbanija dejal, da v tem ne vidi ničesar spornega, saj da se ministrstva, uradi, agencije in drugi organi že zdaj sami odločajo, na katere medije bodo naročeni.
50