Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
1. 2. 2010,
18.06

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Ponedeljek, 1. 2. 2010, 18.06

8 let

Sredstva po mnenju nevladnikov namenila že prejšnja vlada

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Sredstva za nevladne organizacije je namenila že prejšnja vlada, ki je tudi dorekla, za katere konkretne programe in po kakšni dinamiki bodo med letoma 2008 in 2013 razdeljena.

To je v odzivu na navedbe državne sekretarke Tine Teržan o financiranju nevladnih organizacij zapisal vodja dejavnosti civilnega dialoga, CNVOS Goran Forbici. S 15,8 milijona evrov ne bo mogoče slediti razvitemu svetu Forbici navaja, da samo s sredstvi v višini 15,8 milijona evrov, ki jim jih je v obdobju od 2008 do 2013 namenila vlada, nikakor ne bo mogoče prilagoditi smeri razvoja nevladnih organizacij tistemu, ki poteka v razvitemu svetu, k čemur se je v svoji koalicijski pogodbi zavezala aktualna vlada. Pri nas dva odstotka BDP za , v zahodnoevropskih državah 5 odstotkov Po zadnjih podatkih znašajo skupni letni prihodki slovenskih nevladnih organizacij okoli 750 milijonov evrov, kar znaša dva odstotka brutodomačega proizvoda (BDP), je pojasnil in dodal, da je v zahodnoevropskih državah ta delež v povprečju 5 odstotkov.

"Zaostanek Slovenije je še večji, če pogledamo, kakšen je delež javnega sofinanciranja programov in projektov nevladnih organizacij. Pri nas dosega 23,8 odstotka, v Zahodni Evropi pa glede na analize ameriške univerze Johns Hopkins v povprečju 53 odstotkov," je poudaril Forbici in opozoril, da zahodnoevropske države, s katerimi se vselej hočemo primerjati, svojim nevladnim organizacijam namenjajo 2,5 odstotka BDP, Slovenija pa le 0,5 odstotka.

Že samo za to, da bi programe in projekte nevladnih organizacij financirala v istem odstotku, kot jih stare članice Evropske unije, bi morala Slovenija zanje letno po presoji Forbicija nameniti vsaj dodatnih 200 milijonov evrov. Da pa bi javno sofinanciranje doseglo enako stopnjo BDP, kot ga tam, pa še mnogo več, je prepričan.

Več pozornosti velja nameniti tudi zastareli zakonodaji V teh kriznih časih bi po mnenju Forbicija pozornost veljajo nameniti spremembi zastarele zakonodaje, predvsem zakonov o zavodih in ustanovah, ukrepom za spodbujanje zaposlovanja v nevladnih organizacijah, morebitnim davčnim olajšavam, ureditvi civilnega dialoga, in drugo, torej vsem tistim ukrepom, ki jih je vlada sicer napovedala v svoji koalicijski pogodbi, a je hkrati finančno neposredno ne izčrpavajo.

"Na ministrstvu se ukvarjajo predvsem z administriranjem 15,8 milijonov evrov" Ker med njegove naloge že vrsto let sodi tudi vzpostavljanje sistemskih pogojev za razvoj nevladnih organizacij, je v vladi za pripravo in izvedbo teh ukrepov pooblaščeno prav ministrstvo za javno upravo. Zato bi, tako Forbici, pričakovali, da se bo ministrstvo v preteklem letu prioritetno lotilo njihove priprave. "A kakor nakazujejo tudi izjave državne sekretarke Tine Teržan, se na ministrstvu na področju nevladnih organizacij ukvarjajo predvsem z administriranjem omenjenih 15,8 milijonov evrov - s pregledovanjem vsebinskih in finančnih poročil organizacij, ki so jih prejele, njihovih računov in računovodskih izpisov," navaja Forbici.

Zato v nevladnih organizacijah menijo, da sta ministrstvo za javno upravo in vlada doslej naredila mnogo premalo za to, da bi položaj slovenskih nevladnih organizacij približali položaju nevladnih organizacij v zahodnoevropskih državah, in to "kljub vsem svojim trdnim obljubam o nasprotnem". Tragično pri tem pa je predvsem to, da ostaja zato v veliki meri neizkoriščen tudi naš potencial, sklene Goran Forbici iz CNVOS.

Ne spreglejte