Sobota, 20. 4. 2019, 15.24
5 let
Maltežanko po Sloveniji vodi ljubezen do žlahtne kapljice in pestre kulinarike #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,58
5
Ko je Denise Rejec pred leti z vlaka občudovala lepote Slovenije, si ni mislila, da bo tu nekoč tudi živela. Ker je Malta tako nasičena s turizmom in prostorsko omejena, sta se z možem Juretom po petih letih skupnega življenja na otoku odločila, da želita hčerko Karino vzgajati v bolj brezskrbnem okolju, obdanem z zelenjem. Prav to jim omogoča Juretov dom v Dobrovi, od koder raziskujejo Slovenijo. Denise je navdušena nad raznolikostjo naše države, še posebno pa nad vini in kulinariko, zato je pred kratkim ustvarila tudi svoj blog, na katerem želi vse dobre plati Slovenije predstaviti vsem, ki želijo v življenju tudi uživati.
Denise Rejec je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Moža Jureta je spoznala na dogodku v okviru belgijske organizacije AEGEE Europe, ki pripravlja dogodke za evropske študente iz različnih mest z namenom, da se med seboj spoznajo in izmenjajo izkušnje.
Leta 2002 je s to organizacijo obiskala Hrvaško in na poti od Trsta do Hrvaške med vožnjo z vlakom opazovala Slovenijo. Ker ji je bila pokrajina tako všeč, si je rekla, da jo mora nekoč obiskati, a si ni nikoli mislila, da se bo zaljubila v Slovenca in bo v Sloveniji nekoč tudi živela.
Denise rada uživa v hrani in si zanjo vzame dovolj časa.
"Deset let kasneje sem se spet prijavila na eno od teh poti in nato v Srbiji spoznala Jureta. Nisem si mislila, da se bo iz te simpatije razvilo kaj resnega, a nato je on obiskal mene, jaz njega in vse se je nekako izšlo. V službi sem se dogovorila, da sem pet mesecev pisala od doma, nato pa sva se ob koncu leta 2013 odločila, da se bova skupaj preselila na Malto, da bo tudi Jure dobil občutek o tem, kakšno je življenje tam," pove Denise. Jure je dobil zaposlitev in na Malti sta živela skoraj pet let. Glavni razlog za vrnitev v Slovenijo je bil prihod njune hčerke Karine, saj sta želela, da bi lahko več časa preživela zunaj v naravi.
Hčerki sta želela omogočiti prosto tekanje po zeleni okolici
V Slovenijo sta prišla, ko je bila malčica stara deset mesecev. "Slovenija je večja, bolj prostorna. Tu radi hodimo na izlete, radi imamo slovensko hrano, radi raziskujemo. Kar mi je zelo zanimivo, je to, da lahko na Primorskem občutiš pravo mediteransko podnebje, nato alpsko na severu in na Gorenjskem, tam so mi še posebno všeč tipične alpske koče, na vzhodu je Prekmurje in tako naprej - dežela je zelo raznolika," razlaga Denise.
Tudi Malta je majhna in ima veliko zgodovine. "Imamo tudi podeželje, kamor gremo lahko v naravo, imamo klife in vsega po malo. Kot v Sloveniji, je tudi Malto mogoče obiti v kratkem času in videti veliko stvari že v enem samem dnevu. Če pa si tam več dni, si lahko ogledaš skoraj vse," pravi Denise in meni, da sta si Malta in Slovenija v tem podobni.
Kljub temu se ji zdi Malta še vedno premajhna, saj ko si enkrat pogledaš vse v tednu ali dveh, se nato le še vračaš na vedno ista mesta, pravi Denise.
"Spominjam se, da sem se kot otrok brez težav igrala na ulici, bilo je tudi bolj mirno. Zdaj je to težje, ker je veliko več že samo prometa. Na Malti je ogromno avtomobilov, zdi se mi, da okoli 1,5 avtomobila na prebivalca. Ni več tako varno hoditi naokrog, pa tudi prav prijetno ni," razlaga Denise, ki ji je v Sloveniji zelo všeč prav to, da se tu otroci še vedno lahko igrajo zunaj.
"Velikokrat vidim otroke, ki hodijo naokrog v veliki skupini. Tega na Malti ne vidiš, vsi so znotraj, ker ni dovolj takšnih odprtih površin kot v Sloveniji. To je tudi razlog, da smo prišli sem," pravi Denise.
Tudi na Malti rada uživa v naravi, čeprav je te manj, imajo pa klife, ki prav tako privabljajo številne turiste. 28 metrov visoko azursko okno je bila ena največjih malteških znamenitosti vse dokler se ta naravni spomenik marca 2017 ni podrl zaradi nevihte.
Ker zelo rada piše, je ustvarila svoj blog o Sloveniji in njeni kulinariki
Denise se že od nekdaj ukvarja s pisanjem in je po poklicu novinarka. Sprva je pisala za Sunday Times of Malta, kasneje za več različnih publikacij, bila je tudi predstavnica za odnose z javnostjo, zdaj pa piše besedila za različne industrije, na primer za igralniško in nepremičninsko industrijo na Malti.
Pred kratkim je iz svoje ljubezni do raziskovanja naše dežele odprla tudi blog Wine Dine Slovenia, na katerem v angleščini piše o vinu in na splošno o kulinariki v Sloveniji. Odkar z možem obiskujeta kraje po naši deželi, kot Maltežanka naleti na različne odzive, na splošno pa pravi, da se ji zdijo ljudje izven Ljubljane bolj prijazni in odprti, izredno gostoljubni in družabni.
Denise bi rada slovensko kulinariko predstavljala s svojim blogom Wine Dine Slovenia, na katerem zapisuje svoje izkušnje z različnih dogodkov, obiskov gostiln, pa tudi intervjuje in podobno v povezavi s slovensko kulinariko.
"Pomaga, če povem, da govorim italijansko, saj ne govorijo vsi tekoče angleško. Zdi se mi, da se kar nekako bojijo spregovoriti v angleščini. Včasih, ko spregovorim angleško, se mi zdi, da so ljudje kar nekoliko šokirani oziroma v paniki, ker ne vedo, kako bi se znašli in se bolj zaprejo vase. Takrat jim rečem, da lahko z možem govorijo slovensko in mi bo prevedel, če jim je tako lažje," pove Denise.
Blog je odprla zato, ker zelo rada uživa v hrani. Kot pravi, si zanjo tudi vzame več časa in ob žvečenju uživa v okusih, zato pogosto obrok poje kasneje kot drugi. To, v čemer uživa, želi deliti z drugimi.
"Drugi razlog, zaradi katerega sem ustvarila blog, je tudi ta, da se želim naučiti več o slovenski kulturi in načinu življenja. Rada bi izvedela več in spoznala več ljudi," pove Denise.
V Sloveniji občuduje tudi to, kako pomlad, poletje in jesen ponujajo številne priložnosti za nabiranje hrane v naravi. "Pred nekaj tedni smo na hribčku pod hišo nabirali regrat, prejšnji teden sva na Krasu nabirala šparglje, kmalu bodo v gozdu gozdne jagode in borovnice, nato jurčki in druge gobe, pa še kostanj v jeseni," našteva Denise, ki bi rada na blogu pisala tudi o tem vidiku Slovenije.
Slovenščina se ji zdi težek jezik, a se je želi naučiti in z učenjem vztraja naprej
Slovenskega jezika se uči sproti ob pogovorih z moževimi sorodniki, pa tudi na spletni strani Sloonline.si, ki se ji zdi dobro orodje za učenje osnov. Rada bi se udeležila tudi tečaja slovenščine, a do zdaj za to še ni našla časa.
"Slovenščina se mi zdi zelo težka, saj je popolnoma drugačen jezik od vseh, ki sem jih slišala do zdaj. Veliko bolj so mi sicer domači romanski jeziki. Malteščina se sliši zelo arabsko, čeprav ne pišemo z arabsko pisavo, temveč z latinsko. Zaradi vplivov različnih narodov imamo besede, izposojene iz italijanščine, francoščine in angleščine," pove Denise, ki pravi, da so ji zato ti jeziki bližje, a pri učenju slovenščine želi vztrajati še naprej.
Maltežani so bili do tujcev bolj odprti, a se s prenasičenostjo tudi to spreminja
Ljudje na Malti so bolj odprti do spoznavanja tujcev, saj je integracija različnih ljudi sestavni del njihove zgodovine, pravi Denise. Tudi turizem ima velik vpliv na to.
"Turizem je največja industrija na Malti. Na drugem mestu je igralništvo in na tretjem finančna industrija. Poleg turistov je na Malti tudi veliko ljudi, ki pridejo tja, si poiščejo delo in tam zaživijo. Veliko je Špancev, Italijanov, imamo veliko srbsko skupnost, tudi nekaj Bolgarov in Rusov," razlaga Denise, ki meni, da so ljudje tega vajeni in zato sicer tudi bolj odprti.
Uživa v domačih jedeh in pijačah. Z možem sta letos naredila tudi svoj grozdni sok.
Po drugi strani pa v zadnjih letih opaža tudi slabo stran tega. Ker je na Malti čedalje več turistov, ljudje zaradi tega postajajo razdraženi in se zopet zapirajo vase. Ljudi je dodatno razburila še odločitev vlade, ki imigrantom omogoča, da lahko potni list oziroma državljanstvo enostavno kupijo za 650.000 evrov.
"Turizem ima svojo ceno in Malta se je zelo spremenila, na žalost prav na račun turizma. V zadnjih štirih letih se sooča tudi s pravim gradbeniškim razmahom, gradbišč in novih zgradb je čedalje več. Včasih me celo tlači nočna mora, da se sprehajam po Malti z gradbišči v vsaki ulici in na vsaki strani ceste," se smeji Denise.
Tudi na Malti imajo dobra vina, a ljubezen do njih je razvila, ko sta jih začela odkrivati skupaj z možem Juretom.
Podnebje na Malti je za življenje zelo ugodno, imajo šest mesecev poletja
Klima na Malti je zelo ugodna, imajo šest mesecev poletja. Vroče je, povprečna poletna temperatura se giblje med 27 in 28 stopinj Celzija, zraste tudi nad 40 stopinj, a za razliko od Slovenije se ozračje ponoči ne ohladi in je tudi takrat poleti precej vroče. Tudi vlažnost je razmeroma visoka, približno 70- ali 80-odstotna, saj je Malta obkrožena z vodo.
"Dobra stran tega je, da zaradi morja pozimi ni tako mrzlo, temperature so bolj stabilne in tako imamo čez dan 15 stopinj, lahko tudi 20. Prav tako ni velike razlike med temperaturami podnevi in ponoči. Na Malti je zelo vetrovno, saj nismo zaščiteni z gorovjem in smo zelo izpostavljeni," pove Denise, ki pravi, da tudi dežja ni veliko, čeprav ga je ravno letos precej. Sneg je prvič videla, ko je pri petih letih s starši odpotovala v Anglijo. Prvič je na smučeh stala prav letos na hribu pod hišo Juretovih staršev, kjer živita. Bilo ji je všeč, zato je že pomislila, da bi se naučila smučati.
"Rada drsam. Tudi na Malti imamo drsališče, kjer sem nekaj časa delala v okviru študentskega dela in pomagala ljudem pri drsanju," pravi Denise.
Na Malti ljudje ne preživijo toliko časa zunaj kot v Sloveniji
Na Malti se ljudje sicer ne ukvarjajo toliko s športom, kot v Sloveniji. Prav tako veliko manj časa preživijo zunaj, ker je vroče in ni toliko možnosti za to, niti nimajo svojih vrtov, ker so naselja zelo strnjena ali pa živijo v večstanovanjskih zgradbah. Denise je na Malti živela približno pet minut pešačenja od obale in to je tudi tisto, kar zdaj najbolj pogreša - da bi bila bližje morju. Ne le zaradi plavanja, temveč zaradi samega vonja po morju in vsega, kar spada zraven. Tudi zato se na Primorskem počuti kot doma. Na Malti je običajno plavala zjutraj in zvečer, velikokrat so šli na sprehod ob morju, pekli na žaru in podobno.
"Ljudje v Sloveniji veliko več delajo zunaj. Že samo okoli hiše je ogromno za postoriti. V primerjavi s stanovanji je hiš na Malti zelo malo. V Sloveniji je veliko več zunanjega življenja kot na Malti, čeprav imamo lepše vreme, a poleti je čez dan enostavno prevroče in se ljudje raje zadržujejo znotraj domov. Čez dan se običajno dela od devete do šeste ure," pravi Denise.
Ko opisuje življenje na Malti, pravi tudi, da v primerjavi s Slovenci ne delajo toliko in je življenje na Malti bolj sproščeno. "Je pa zdaj zaradi prometa postalo življenje bolj stresno. Veliko več časa preživimo na cestah. Zaradi števila avtomobilov in večjega števila prebivalcev, zdaj jih je okoli 430.000, je na Malti postalo kot v mestu, podobno je Londonu," se smeji Denise.
Hiša v Dobrovi, kjer živi z družino, je sredi zelenja, zaradi česar njena hčerka lahko ves dan preživi zunaj na prostem. To na Malti ne bi bilo mogoče, pravi Denise.
Presenetili so jo koledarji z golimi ženskami
Od vsega jo je ob prvem obisku sicer najbolj presenetil jezik, saj prej ni imela stikov s slovanskimi jeziki. A ena od bolj zabavnih stvari, ki jih je opazila v Sloveniji, je ta, da ima zelo veliko ljudi v svojih domovih, predvsem v garažah in delavnicah, na steni koledarje golih žensk.
"Ker so ljudje na Malti zelo konzervativni, saj je imela do zdaj bolj ali manj glavno besedo Cerkev, tega tam ni. Gre pa tudi glede tega zaradi turizma v zadnjih letih stanje v ekstreme v prav nasprotno smer - klubi s striptizetami so v samem središču nočnega življenja," pojasnjuje Denise.
Drugačen je tudi odnos do alkohola. "V Sloveniji pijejo ljudje vseh starosti. Poleg tega povsod najprej ponudijo pijačo, šele nato hrano. Na Malti je ravno obratno, torej najprej hrano, nato pijačo. Imate tudi zelo močne pijače - žganje. A je dobro, ker je narejeno doma. Na Malti tega ljudje ne ustvarjajo," pravi Denise.
Na Malti je vse življenje živela le pet minut hoje od obale, zato pogreša življenje blizu morja.
V Sloveniji so tudi boljši pogoji za vzgojo in šolanje otrok
Denise si želi, da bi Karina v šolo hodila v Sloveniji, saj iz tega, kar je do sedaj izvedela o slovenskem šolstvu, sklepa, da je tu veliko boljše, kot je na Malti. Ne le, da so otroci več časa zunaj in je v šolah zelo poudarjena pomembnost gibanja, tudi sicer je javno šolstvo na visokem nivoju. Na Malti je kakovost šole povezana s tem, koliko si pripravljen za šolanje plačati.
"Na Malti ljudje svoje otroke vključujejo v zasebne šole. Sicer imamo javne šole, a tja večinoma pošljejo otroke tisti starši, ki ne verjamejo v izobrazbo. Pošljejo jih le zato, da opravijo s tem, saj je šola za otroke do 15. leta starosti obvezna," pojasnjuje Denise.
Na Malti uživajo mediteransko hrano, v Sloveniji se poje več mesa
Hrana na Malti je bolj zdrava in lažja, meni Denise. "A tudi to se je zelo spremenilo, saj je veliko hitrih restavracij, zelo se čuti vpliv ameriške kulture. Sicer se jé različne mineštre, testenine in veliko zelenjave. V primerjavi z Malto se v Sloveniji poje veliko več mesa. Radi jemo jagnjetino, ki je bolj mastna, a jo jemo ob posebnih priložnostih, na primer za veliko noč. V Sloveniji velik del mesnin predstavlja svinjina. Uživamo tudi veliko solate, čeprav je ne moremo pridelovati na svojih vrtičkih. Veliko uvažamo, imamo pa srečo, saj zaradi toplejšega podnebja tudi pozimi za pridelavo zelenjave ne potrebujemo rastlinjakov. Gojimo paradižnik, brokoli, cvetačo, imamo tudi svoje pomaranče, mandarine, krompir in podobno," našteje Denise.
Kot pravi, mora v Sloveniji zelo paziti, da ne poje preveč suhomesnatih izdelkov in drugih mesnih dobrot. Zdi se ji, da je, odkar je v Sloveniji, na ta račun pridobila tudi kakšen kilogram več in to pripisuje prav mesninam. Trudi se, da bi jedla bolj mediteransko hrano.
"Hrana v Sloveniji je zelo dobra. Poskusila sem že veliko dobrih jedi, se pa nagibam bolj k primorski hrani, ker je podobna tisti, ki sem je vajena. Tu je mogoče najti zelo raznoliko hrano in je izbira večja," pravi Denise.
Zelo ji je všeč potica. Še nikoli prej je ni jedla. Navdušena je nad tem, da lahko na različnih delih Slovenije okusiš več vrst. Po njenem mnenju je najbolj okusna potratna.
Zelo uživa v raziskovanju raznolike Slovenije.
Velika noč na Malti je brez potice, šunke in kokošjih jajc
Za veliko noč na Malti namesto potice jedo sladico, ki ji rečejo figola. Narejena je iz mandljev, izgleda kot večji medenjak in je okrašena s sladkorjem. Naredijo jih v obliki srca, zajčkov, jajc in podobno. Prav tako ne barvajo navadnih kokošjih jajc, temveč slaščicam priložijo čokoladna jajčka. Namesto šunke pripravijo pečeno jagnjetino.
Tudi v času božiča nimajo šunke. Takrat pripravijo purana in to ne za večerjo, temveč za kosilo. Na Malti nimajo le božične večerje, kot je to običajno v Sloveniji, temveč ves dan preživijo skupaj. Zjutraj gredo k božični maši, nato imajo kosilo in preživijo šest ali sedem ur skupaj z družino. To je tudi običaj, ki ga v Sloveniji pogreša.
Sicer je z družino pogosto v stikih in ko se vrne na Malto, jo tam čaka tudi krog prijateljev, čeprav je veliko izmed njih prav tako zapustilo otok in so jih zaposlitvene priložnosti ali ljubezen odpeljali po svetu. Sama bi rada v Sloveniji ostala še nekaj časa, saj se ji zdi, da ima vsak njen dan, tudi zaradi navihane dveletne Karine, premalo ur, da bi lahko naredila in raziskala vse, kar si želi.
5