Biti potrošnik danes postaja služba za polni delovni čas

Prav tako se je pomembno zavedati, je v pogovoru za SiOL povedala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, da pri tem ne gre za potrošništvo, temveč ravno obratno, za to, da ljudje razmišljajo, kaj potrebujejo in česa ne, ter začnejo uveljavljati svoje pravice v smeri, da postanejo pomemben sogovornik. Predsednica omenjene nevladne organizacije ste vse od njene ustanovitve leta 1990, torej dobri dve desetletji. Kateri so še tisti najpomembnejši momenti, ki ste jih v tem času uspeli doseči in uveljaviti? Predvsem nam je uspelo vzpostaviti varstvo potrošnikov kot pomembno temo in okrepiti samozavest ljudem, da znajo vse bolj uveljavljati svoje pravice, ne le takrat, kadar kupujejo vsakodnevne potrebščine, temveč tudi, ko se morajo pogovarjati z velikimi sistemi, kot so na primer banke ali zavarovalnice.

Dandanes moramo biti potrošniki že kar spretni, da se v poplavi informacij oskrbimo s pravimi, torej tistimi, ki nam bodo v pomoč pri nakupu določenega kakovostnega blaga in storitev.

To je pravzaprav namen in poslanstvo potrošniške organizacije, pomagati tako pri izbiranju in odločanju kot tudi pri uveljavljanju pravic potrošnikov, kadar gre kaj narobe. Biti potrošnik danes postaja služba za polni delovni čas, pa še tako je ne bi mogel sam dovolj kakovostno opraviti.

Ob takšnem številu izdelkov in storitev na trgu ter informacijah o njih tudi jaz ne morem več izbirati kakovostno, brez ustrezne pomoči.

Najbrž smo z leti Slovenke in Slovenci že postali nekoliko bolj osveščeni potrošniki. Kje pa so kljub temu še naše šibke točke?

Še vedno preveč pričakujemo od države, ki v bistvu zagotavljala le osnovni minimum, zaostajamo pa v podpori potrošniški organizaciji.

Na Portugalskem, v državi, ki je gospodarsko približno enako razvita kot Slovenija, ima potrošniška organizacija na primer okoli 350 tisoč članov, če bi to prevedli v naše številke, bi mi morali imeti okoli 70 tisoč članov.

Prav tako še vedno pričakujemo, da bomo znali kar sami izbrati najbolje. Vse preveč pa še vedno zaupamo tudi oglasnim sporočilom.

Koliko članov pa ima Zveza potrošnikov Slovenije?

Dobro desetino članstva portugalske potrošniške organizacije, glede na velikost države oziroma upoštevajoč število prebivalstva.

Kako je kriza spremenila navade in obnašanje potrošnikov?

Zdaj bistveno bolj preverjajo informacije in dejstva ter razmišljajo o tem, kako bodo porabili svoj denar. Zlasti pri mladi generaciji opažamo tudi, da jih zanimata zlasti kakovost in varnost, pa tudi trajnostna potrošnja.

Ali se kaj spreminjajo tudi ponudniki blaga in storitev?

Seveda, vendar zlasti na področjih, kjer smo potrošniki zahtevnejši, in jim je zato jasno, da ne bo več vse, kar ponujajo, samo po sebi tudi kupljeno.

Katera področja se kažejo za uporabnike kot najbolj kritična?

Zelo veliko vprašanj je v povezavi z varnostjo izdelkov, kot na primer pri igračah. Zelo jih zanima tudi prehrana, kar se vse bolj pozna tudi na obiskanosti našega portala Veš kaj ješ.

Kako je v naši državi postavljen formalnopravni okvir varstva potrošnikov in kako se omenjeno varstvo uresničuje v praksi?

Zakonodajo imamo spodobno urejeno, v praksi pa v zadnjih letih delamo korake nazaj, saj ni ustrezne podpore niti delu potrošniške organizacije niti nadzornim organom. Eno je napisati zakon, drugo pa je njegovo uresničevanje.

Zakon, ki se ga ne nadzira, je mrtva črka na papirju. Poglejte, koliko se zadnja leta v Sloveniji ukvarjamo z varnostjo v prometu. Na tem področju je zakonodaja ustrezno podprta tako s sankcijami in nadzorom kakor tudi z zelo širokimi akcijami osveščanja. Na področju varstva potrošnikov pa so bile pomembne akcije ozaveščanja le v času uvajanja evra.

Zadnje dve leti smo prišli celo do tega, da iz proračunskih sredstev za primerjalna testiranja ni več nobene podpore, čeprav so ravno tovrstne informacije objektivne. Ne govorijo namreč, kaj bi moralo biti ali kar določa predpis, temveč, kaj dejansko je na trgu. Poglejte na primer akcijo Kupujmo slovensko.

Vsi smo za to, da podpiramo slovenskega kmeta in proizvodnjo, vendar ob predpostavki, da je to dobro in varno, ne pa le zato, ker je slovensko. To je premalo.

Vloga države je ključna pri uresničevanju temeljnih pravic potrošnikov zlasti z regulacijo trgov, in sicer v smislu zagotavljanja njegovega enakovrednejšega položaja. Toda zdi se, da ji tovrstna regulacije drsi iz rok ...

Točno to. Zdaj smo v fazi, ko pravzaprav nimamo nacionalnega programa varstva potrošnikov, zadnji se je iztekel, novega pa še ni, kar kaže na to, kako resno se jemlje to področje. Zaradi tega nihče ni zaskrbljen in nikogar ne boli glava.

Reorganizacija področja, ki se je začela januarja letos in v sklopu katere se ukinja tudi urad za varstvo potrošnikov, še ni končana. Ta hip v Sloveniji ni proaktivne politike varstva potrošnikov, čeprav bi jo ravno v času krize najbolj potrebovali.

Kakšna bo ta reorganizacija?

Kakšna bo nova vizija, ki jo mora pripraviti ministrstvo za gospodarstvo, še ni jasno. Toda v Sloveniji smo prevečkrat začeli tako, da smo postavili vodjo, tajnico in fikus, nato pa mislili, da imamo področje pokrito. Dejansko pa bi se moralo razvijati iz vsebin, s programi in dejavnostmi.

Koliko testov izdelkov naredite v okviru organizacije za mednarodno testiranje? Kateri se vam zdijo najpomembnejši in zakaj?

Mi smo člani mednarodne organizacije za primerjalno testiranje preprosto zato, ker lahko edino tako tipamo širši trg, in vsekakor zato, ker se stroški testiranj delijo, saj so ti precej visoki. Za primer naj povem, da smo na testiranje sončnih krem dodali le en slovenski vzorec, to se pravi enega slovenskega proizvajalca, in smo zato plačali okoli pet tisoč evrov.

Toda ne gre le za stroške, temveč preprosto za to, da potrošniške organizacije skupaj testiramo, da ne bi prišlo do tega, da bi na različnih trgih enaki ali celo isti izdelki dobivali različne ocene. Skupaj nas je že več kot 45 organizacij z vsega sveta, praktično z vseh celin. Odločamo pa se za tiste teste oziroma za izdelke, ki so dovolj prisotni na posameznih trgih. Na letni ravni opravimo okoli 100 testov.

So te potrošniške organizacije, ki so članice mednarodne organizacije za primerjalno testiranje, vse nevladne organizacije?

To so nevladne organizacije, ki imajo različne sisteme financiranja. Nekatere se financirajo izključno iz članarine, kot na primer britanska Which, nemška organizacija ima pomembno dotacijo za potrošniško revijo, ker ne objavlja oglasov, danska organizacije pa ima kombiniran model, delno jo podpira država, nekaj pa dobi od članarin.

Kako pa se financirate vi?

Kandidiramo na slovenske in evropske razpise, nekaj dobimo od članarin, nekaj pa tudi iz lastnih dejavnosti.

Kako visoka je članarina?

Od 3,33 do 4,20 evra na mesec, odvisno za kateri paket se odločite. Od tega je tudi odvisno, kaj za omenjeno članarino dobite. Nudimo pa na primer spletni dostop do revije VIP, več kot 200 testov in vsebin na www.zps.si in na mobilnem portalu, različne oblike svetovanja in reševanja potrošniških težav, svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov in izdelkov za dom, svetovanje o pravicah pri zdravstvenih storitvah in spletne e-novice.

Koliko članov se na vas obrne mesečno?

Lani smo članom dali približno 2.600 nasvetov. Na nas pa se je obrnilo tudi več kot 10 tisoč posameznikov, ki so še vedno želeli brezplačen nasvet, čeprav zdaj že peto leto ne svetujemo več vsem. Smo pa to počeli dolga leta, saj smo dobivali določena javna sredstva, potem pa so spremenili pogoje, tako da se za njih nismo mogli več potegovati.

Zaradi katerih težav največ prosijo za tovrstne nasvete?

To so še vedno najosnovnejši pogoji, kot je na primer garancija, stvarna napaka, nadalje turistične storitve, zlasti prodaja turističnih aranžmajev, vedno več je finančnih vprašanj, velik problem pa so tudi javne storitve.

V zadnjem času smo bili prizadevni tudi na področju dobaviteljev električne energije in v ta namen smo vzpostavili posebno spletno mesto, da bi ljudem pomagali zamenjati dobavitelja, pa ne le zato, da bi privarčevali, temveč tudi zato, ker so se velika javna energetska podjetja obnašala, kot da smo jim potrošniki dani, smo tu in tako ali tako nimamo kam iti.

Koliko vrst izdelkov letno testira Zveza potrošnikov Slovenije sama?

Sami, tako kot druge potrošniške organizacije, testiramo izključno hrano in trudimo se, da imamo vsaj en test na mesec. Poleg tega redno testiramo tudi finančne storitve, ponudbo bank na primer preverjamo mesečno.

Nekateri izdelki so na testu vsake tri mesece, ker se tehnologija hitro spreminja, kot na primer mobilni telefoni, avdiovizualne naprave, fotoaparati itd. Testiramo seveda tudi belo tehniko.

Vse te teste objavimo na spletu v skupni zaprti bazi podatkov o izdelkih, ki je dostopna le našim članom. Nekaj jih objavimo tudi za širšo javnost. Tako lahko najprej pogledate, kaj vas pravzaprav zanima, in izberete izdelek, ki ima dobro oceno in ne nujno bleščeče blagovne znamke, nato ta izdelek poiščete prek spleta, kjer pogosto najdete ugodnejše cene, ter tako privarčujete tudi do nekaj 100 evrov.

So proizvajalci in prodajalci že kaj bolj občutljivi na izsledke testiranj?

Vse bolj, ne glede na to, da še nimamo tako množičnega članstva. Občutljivi so na vsak stavek in v letošnjem letu skoraj ni bilo številke, kjer ne bi po izidu imeli zelo žolčnih razprav o tem, kako smo nek izdelek testirali in prišli do rezultatov.