CeBIT 2008

Temu v prid naj bi govorile tudi nekatere številke: čeprav je letošnji CeBIT trajal le šest dni, torej en dan manj kot prejšnja leta, so organizatorji našteli okrog 495 tisoč obiskovalcev, kar je 3 odstotke več kot leto prej. Med njimi je bilo tudi nekaj več kot 10 tisoč pripadnic nežnejšega spola, ki so izkoristile možnost brezplačnega obiska na 8. marec, svetovni dan žena; tisti dan je bila moška prevlada med obiskovalci vsaj malo manj očitna, saj je delež moških obiskovalcev padel na »samo« 75 odstotkov. Tako tisto soboto kot tudi vse ostale dni so prevladovali obiskovalci iz Nemčije, a jih je vendarle več kot 100 tisoč na prostore hannovrskega sejmišča v času letošnjega CeBIT-a prišlo iz drugih držav. Visoko rast obiskovalcev je bilo po besedah organizatorjev opaziti predvsem iz držav ameriške celine.

Medalja ima več kot eno plat

Toda prvi dan ? vsaj na prvi pogled ? ni bilo videti, da je vsebinska prenova CeBIT-a zares taka velika uspešnica. Letos je bilo tako precej manj razstavnega prostora, tri razstavne dvorane od skoraj tridesetih, kolikor jih je na hannovrskem sejmu, so ostale zaprte. Prvi dan zjutraj je bilo videti bistveno manj obiskovalcev kot sicer na prvi dan CeBIT-a, kar pa gre, roko na srce, v veliki meri pripisati tudi jutranji opozorilni stavki mestnega javnega prevoznika, ki je ravno tisti dan do 8. ure precej ohromil in izpraznil mesto (mimogrede, dan pozneje so svoje pristavili tudi stavkajoči na hannovrskem letališču in nekaterih drugih nemških letališčih, zaradi česar je marsikdo ostal na letališču ali, v najboljšem primeru, na sejem prispel pozneje). Nekoliko manjše je bilo letos tudi število razstavljavcev, čeprav je v primerjavi z lanskim letom število držav, od koder so prišli razstavljavci, ostalo nespremenjeno. Letos je tako sodelovalo 5845 razstavljavcev iz 77 držav, pri čemer je bilo hitro moč opaziti, da so nekatera sicer znana imena letos preskočila neposredno udeležbo na CeBIT-u, medtem ko so nekatera druga področja informacijske in komunikacijske tehnologije (ne)pričakovano pridobila večji pomen in tudi obseg razstavnega prostora.

Organizatorji zatrjujejo, da so razstavljavci z novo podobo sejma zadovoljni, saj naj bi jih veliko uspešno sklenilo poslovne dogovore. Tudi nekaj slovenskih razstavljavcev, ki so nam v Hannovru zaupali svoje mnenje, razmišlja podobno. Kranjski Iskratel in ljubljanski Gama System svojih izdelkov ne tržita končnim uporabnikom, zato jima številke o obiskovalcih ne pomenijo veliko, so pa oboji s svojo udeležbo na CeBIT-u, ki je zanje že tradicionalna, zadovoljni, saj naj bi opravili vrsto srečanj z obstoječimi in tudi potencialnimi strankami.

Premik v zeleno

Glavna tema letošnjega CeBIT-a, ki ga je letos v skladu s prenovo zaznamoval tudi okrepljen konferenčni program, je bil »zeleni IT« oziroma večje sožitje ekologije in informacijske tehnologije. To pa naj ne bi obsegalo samo večje energetske varčnosti ter učinkovitosti strojne in programske opreme, temveč tudi nekatere druge zanimive rešitve: tako so bili denimo na ogled jopič z vgrajenimi solarnimi celicami, ki naj bi zagotavljale dodaten vir napajanja za elektronske naprave, ter ustvarjalni napajalniki in preklopniki, ki bodo zmanjševali porabo ali izklapljali komponente naprav, ko te ne bodo v rabi oz. ko ne potrebujemo njihove polne zmogljivosti.

Velik korak naprej bo tudi nova 45-nanometrska tehnologija procesorjev, ki jo je proizvajalec Intel ponosno izpostavil ne le kot energetsko varčno, temveč tudi kot nov dejavnik, ki bo prispeval k manjšanju velikosti naprav ob nadaljnji krepitvi njihove zmogljivosti. Veliki premiki v zeleno so opazni tudi pri programski opremi: prvi mož Microsofta je ponosno poudaril, da ima novejši operacijski sistem Windows Vista v stanju pripravljenosti kar 30-krat manjšo porabo kot njegov predhodnik Windows XP. Energetsko učinkovitost bodo razvijali ne le pri končnih izdelkih, temveč tudi pri proizvodnih procesih, obenem pa bo informacijska tehnologija pomagala uporabnikom pri razumevanju porabe energije in njeni učinkovitejši rabi. Veliko zanimanja je vzbudil digitalni elektronski števec z internetno povezavo, ki zelo natančno in obsežno spremlja porabo električne energije na odjemnem mestu tako v realnem času kakor tudi v daljšem časovnem obdobju ter tako uporabnikom lažje predstavlja možnosti za dodatno optimizacijo rabe energije, elektrodistributerjem pa olajša odčitavanje porabe in zaračunavanje. Kako velik pomen pripisujejo tem pametnim informatiziranim števcem, dokazuje dejstvo, da je za predstavitev enega od njih (nemškega distributerja Yello Strom) iz ZDA priletel sam prvi mož Microsofta, ki pa ni zapravil priložnosti za poudarjanje, da je Microsoft prijazno podjetje ? ne samo za okolje, temveč tudi za Evropo, ki pa je ameriškega velikana programske opreme pred kratkim spet izdatno oglobila zaradi, kot so zapisali, nespoštovanja konkurence.

Toda v resničnem življenju, celo na samem CeBIT-u, je pot do zelenega še dolga: veliko preveč tiskovnih sporočil je bilo na voljo samo na papirju, in ne na ploščah CD ali DVD, in veliko preveč je bilo spet posekanih gozdov za posredovanje informacij, ki bi jih hitreje, laže, bogateje in popolneje posredovali prek večpredstavnih predstavitev na digitalnih medijih ter prek drugih priboljškov informacijske in komunikacijske tehnologije, ki jih prav ta podjetja sicer zagovarjajo.

Lokacija in mobilnost – zmagovalna kombinacija Eno od področij, ki so bila letos veliko bolj prisotna kot lani, so zagotovo storitve mobilnosti in navigacije: naprave za navigacijo so se cenovno približale tudi običajnim uporabnikom (za domačo rabo), v kombinaciji s komunikacijskimi storitvami in ponudniki aktualnih vsebin pa postajajo navigacijske naprave v avtomobilih prava središča za prometni nadzor in pametno upravljanje, ki vedno ponujajo najbolj sveže informacije o razmerah in temu primerno tudi najprimernejši nasvet. Nekateri proizvajalci so želeli navdušiti z novimi tridimenzionalnimi prikazi položaja na zaslonih svojih navigacijskih naprav, drugi pa z navigacijo, ki je že tako natančna, da pred posameznimi križišči svetuje ustrezno razvrstitev na pasove. Vsega pa le ne povedo: medtem ko so zahodnoevropske države z zemljevidi res zgledno pokrite, na Slovenijo in države, ki niso zahodno od nas, nekako pozabljajo: tudi letos smo od dveh glavnih proizvajalcev elektronskih zemljevidov, ki jih dobavljata domala vsem proizvajalcem navigacijskih naprav, slišali zagotovilo, da bo Slovenija v celoti pokrita v kratkem. To zgodbo smo slišali že velikokrat, a kanček upanja vzbuja dejstvo, da tokrat vsaj eden od njih, Navteq, napoveduje nekoliko bolj natančno: do konca leta naj bi bili digitalni zemljevidi Slovenije enako natančni, obsežni in popolni kot denimo zemljevidi Avstrije ali Italije.

Dodaten zagon mobilni navigaciji bo zagotovo pomenil pojav integriranih naprav za komuniciranje in navigacijo: vedno več mobilnih telefonov ima vgrajen sprejemnik GPS, Garmin pa je (tako kot že tri tedne prej v Barceloni) napovedal napravo Nuviphone; nadgrajena navigacijska naprava naj bi ob dodatni komunikacijski funkcionalnosti, tako pri Garminu, tekmovala tudi z zelo priljubljenim Applovim iPhoneom, a nam glede pričakovanega začetka prodaje več kot »še letos« uradno niso želeli povedati. Vedno več avtomobilov že ima tovarniško vgrajene navigacijske naprave, pri višjih modelih je tudi opazen trend integriranja le-teh z možnostjo dostopa do interneta, a še vedno ostajajo primeri rabe, ko je primerneje, da sta sprejemnik GPS in prikazovalna naprava, največkrat pametni mobilni telefon ali dlančnik, ki je s sprejemnikom povezan prek povezave Bluetooth, ločeni. V poplavi različnih prenosnih sprejemnikov GPS s povezavo Bluetooth je tudi letos za zanimivo novost poskrbel tajvanski Globaltop, ki je lani na istem mestu predstavil model z dodatno solarno celico. Letos so predstavili model G66 touch GPS, ki je manjši od posetnice in naj bi tako bil najmanjši tovrstni sprejemnik na svetu: meri le 7,85 cm v dolžino in 4,97 cm v širino, njegova debelina je le 0,68 cm in tehta komaj 30 gramov. Njegova predstavitev na CeBIT-u sicer ni prva v Evropi nasploh, a je vendarle prva po začetku prodaje tega modela na trgih več držav sveta.

Mobilni operaterji: poudarek na storitvah

Na letošnjem CeBIT-u je manjkal en nemški mobilni operater več kot lani, a so zato tisti, ki so tudi letos razstavljali, toliko bolj izpostavili svojo ponudbo. Deutsche Telekom, natančneje T-Mobile, je uporabnike nagovoril predvsem s poenostavljenimi cenami za podatkovno gostovanje, k čemur so gotovo prispevale grožnje evropske komisarke za informacijsko tehnologijo: Viviane Reding, ki je tokrat v Hannovru nismo opazili, bo še to poletje uredila cene podatkovnega gostovanja, če do takrat mobilni operaterji v Evropski uniji tega ne bodo naredili sami. Vodafone je prav tako predstavil nekaj sorodnih cenovnih ugodnosti, pa tudi nekaj novih storitev. Ena od teh je Vodafone Clients, ki je, kot so povedali, usmerjena k izrabi konvergence fiksnih in mobilnih omrežij in je podobna Mobitelovi storitvi M:komunikator, ki je v Sloveniji že nekaj časa na voljo, saj omogoča uporabo storitev mobilne telefonije prek običajne klicne številke tudi prek osebnega računalnika. Prav tako so predstavili najnovejšo različico hitrega mobilnega podatkovnega prenosa HSDPA, ki v smeri do uporabnika obljublja hitrosti do 28,8 Mbit/s, v obratni pa še vedno več kot le spoštovanja vrednih 2 Mbit/s. Veliko pa obljublja slikovni iskalnik Otello, ki spleta ne preišče na podlagi besedilnega vnosa iskanega pojma, temveč na podlagi slike, ki jo uporabnik mobilnega telefona s kamero prek sporočila MMS posreduje na ustrezno številko. Pri posnetkih ovitkov glasbenih plošč CD bo rezultat kar povezava, s katere je ta album in pesmi na njem mogoče prenesti iz glasbene trgovine. Sliši se izjemno zmogljivo in obetavno, a se je velikim rdečim že prvi dan ponesrečilo: med uradnim obhodom CeBIT-a je nemška kanclerka Angela Merkel v iskalnik Otello poslala svojo fotografijo, iskalnik pa ni našel nobenega zadetka. »Storitev je treba posodobiti,« je neljubo presenečena komentirala kanclerka. Ali jo je Vodafonu v tem trenutku zagodel Murphy ali so pod marketinškimi pritiski pohiteli s predstavitvijo še nedovršene storitve, je težko reči, a zagotovo bodo ta nerodni trenutek pri nemški podružnici največjega svetovnega mobilnega operaterja še dolgo pomnili.

Težko je na kratko našteti vse novosti letošnjega CeBIT-a, pa tudi mnenja o tem, katere novosti so bolj pomembne in katere manj, so različna. Zanesljivo pa se CeBIT ponovno bolj uveljavlja kot srečanje profesionalcev, tako kot je bil zasnovan od samega začetka, preden se je začel krepiti tudi v drugih segmentih, predvsem tistih, ki plenijo pozornost in zanimanje posameznikov. Videti je, da CeBIT v svojem pristopu in ciljni skupini obiskovalcev morda niti ne želi tekmovati s sejmom IFA v Berlinu, ki se vedno bolj uveljavlja kot dogodek, namenjen končnim uporabnikom. Vsekakor pa je že zdaj znano, da bo naslednje leto še vedno največji svetovni dogodek informacijske in komunikacijske tehnologije obiskovalcem z vsega sveta svoja vrata odprl med 3. in 8. marcem.