Torek, 1. 5. 2018, 4.23
3 leta
Izziv Slovencem: Do epske ceste v Alpah trikrat ceneje #video
Z BMW i3 do najvišje polnilnice za električna vozila v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,98
8
So predsodki za izbiro električnega avtomobila za družinski 500-kilometrski potep iz Slovenije v visoke avstrijske Alpe, vse tja do Grossglocknerja in najvišje električne polnilnice v Evropi, upravičeni? V našem primeru težav ni bilo, pot pa nas je stala trikrat manj kot z bencinsko gnanim avtomobilom.
Video: Električni avto, cesta na Grossglockner in najvišja e-polnilnica v Evropi
Kako polnimo električni avtomobil v Avstriji?
Koliko stane električna energija za 500-kilometrski potep?
Ceste v alpskem visokogorju okrog Grossglocknerja so pretekli konec tedna spet odprli za promet. Cesta do vznožja ledenika je bila še zaprta.
Z električnim avtomobilom smo se odpeljali tja visoko v Alpe, na eno najvišjih asfaltiranih cest v Evropi. Dan po vnovičnem odprtju ceste, ki mimo ledenika Grossglockner pelje proti Salzburgu, smo na višini 2.504 metrov nad morjem obiskali najvišje ležečo električno polnilnico v Evropi.
Tam smo tudi uspešno polnili naš električni avtomobil BMW i3, ki je brez večjih težav poskrbel za skupno 490 kilometrov dolgo pot iz Ljubljane in nazaj.
Na tej poti smo v povprečju porabili 15 kilovatnih ur električne energije na sto prevoženih kilometrov, v eno smer smo premagali okrog 2.200 metrov nadmorske višine in za pogonsko energijo plačali trikrat manj kot bi s primerljivim bencinsko gnanim avtomobilom.
500-kilometrski izlet z električnim avtom nič več misija nemogoče
Nekaj sto kilometrov dolgi izleti danes tudi z električnim avtomobilom niso več stresne avanture. Testni BMW i3 iz vidika kapacitete baterije (33 kWh) sicer spada v zlato sredino ponudbe in se ne more kosati z novejšimi modeli (renault zoe, nissan leaf, hyundai kona electric, tesle …), ki z baterijami večjih kapacitet (od 40 do 60 kWh) že skoraj v popolnosti odpravljajo bojazen premajhnega dosega.
Avtomobil, kot je i3, zmore ob normalni uporabi nekje med 150 in 200 kilometrov vožnje z enim polnjenjem. Ker so električne polnilnice vsaj v Sloveniji in Avstriji že zelo razširjene, z vmesnimi postanki tak avto brez težav zmore tudi pot visoko v Alpe, skoraj na višino slovenskega Triglava. Če bi uporabili še novejši električni avtomobil, bi bilo pogledov na podatek o preostali električni energiji v bateriji še bistveno manj.
V 15 kilometrih se na tej cesti povzpnemo za več kot 1.200 metrov.
Grossglocknerjeva cesta ponuja številne panoramske poglede.
Polnjenje avtomobila na avstrijski hitri polnilnici (DC, 50 kW) v Flattachu.
Za električni avtomobil je slabih deset evrov cenejša vstopnina, to je 14 evrov.
Hitro polnjenje v Sloveniji in Avstriji, na Grossglocknerjevi cesti še tretjina električne energije
Pot smo torej začeli v Ljubljani in jo nadaljevali po gorenjski avtocesti do Radovljice, kjer je pred državno mejo ob avtocesti še zadnja hitra električna polnilnica (DC). Od Ljubljane do tam smo izgubili četrtino električne energije.
V pol ure smo baterijo napolnili na 97 odstotkov. Cesta se je proti Avstriji ves čas vzpenjala, zato sta postopno relativno hitro padala napolnjenost baterije in izračunan doseg. Pri Flattachu smo se za kosilo ustavili ob tamkajšnji hitri polnilnici (DC, 50 kW) in polnili 35 minut. Tako smo imeli dovolj električne energije do cilja in v Winklerju, kjer se začne strmejši del ceste proti Grossglocknerju, je bila baterija napolnjena še 85-odstotno.
Nato smo se v dobrih 40 kilometrih z 966 metrov povzpeli na nadmorsko višino 2.504 metrov, naredili manjši ovinek do alpskega muzeja (2.260 m) in se nato vrnili do polnilnice na najvišji točki Hochtur. V bateriji je bilo še 34,5 odstotka električne energije, kar nam je glede na zadnji režim vožnje obetalo 49 kilometrov dosega.
Polnilnica na 2.504 metrih, električno energijo zagotavlja sonce
Avtomobil smo priključili na najvišje ležečo električno polnilnico v Evropi. Na višini 2.504 metrov energijo zanjo dobijo iz sončnih žarkov. Med krajšim postankom za ogled okolice smo počakali, da se je baterija napolnila do 53 odstotkov, in se nato spustili nazaj v dolino.
Prenovljeni BMW i3 na Hochtorju, kjer smo baterijo polnili na najvišje ležeči električni polnilnici v Evropi. Elektrika je tu brezplačna, potrebna ni niti predhodna registracija.
Cesto so gradili v začetku 30. let prejšnjega stoletja, ko je bila gradnja pravi inženirski podvig.
Med spustom se je baterija napolnila desetodstotno
Podobno kot med spustom z Mangartskega sedla tudi tokrat zaradi zelo agresivne regeneracije zavorne energije v i3 skoraj ni bilo treba pritiskati na zavoro. Strmi spust je z izkoristkom fizike, to je pretvorbo kinetične v električno energijo, poskrbel za samodejno polnjenje baterije med vožnjo.
Do kraja Heiligenblut smo se v 15 kilometrih spustili za 1.216 metrov in v tem času je napolnjenost baterije narasla za deset odstotkov. To pomeni za okrog tri kilovate električne energije, ki bi zadoščali za okrog 20 kilometrov vožnje.
Z enim polnjenjem zlahka tudi prek 200 kilometrov vožnje
V omenjenem Heiligenblutu smo med večerjo avtomobil priključili na navadno 22-kilovatno polnilnico (dvosmerni tok AC). Baterija se je s 63,5 odstotka v dobri uri popolnoma napolnila. Tako je bilo v avtomobilu že dovolj elektrike za vrnitev do Slovenije. Ker se je relief ob vrnitvi spuščal, je bilo v 170 kilometrov oddaljeni Radovljici v bateriji še vedno 26 odstotkov energije za obljubljenih 50 kilometrov dosega. Skupno bi torej z elektriko z Grossglocknerja in Heiligenbluta zlahka presegli 200-kilometrski doseg.
BMW je prenovil svoj električni avtomobil. Spremembe so majhne, komaj opazne, a i3 se je z njimi rahlo pomladil. Še vedno ima baterijo s kapaciteto 33 kilovatnih ur, svežo obliko, visoko kakovost izdelave in opreme, žal tudi zelo neroden sistem stranskih vrat. Za razliko od konkurence še vedno ne ponuja izbire več stopenj moči regeneracije baterije, ki je zato ves čas zelo agresivna.
Tudi visoko v Alpah lahko ob električnih polnilnicah nastane gneča. To je polnilnica pri alpskem muzeju na višini 2.260 metrov.
Električni avtomobil smo v Avstriji tokrat polnili prvič. Družba Kelag obljublja, da energija v njihove polnilnice prihaja v celoti iz naravnih obnovljivih virov, konkretno iz voda. Izvor elektrike je tako čist in objektivno brez izpustov toplogrednih plinov, kar za elektriko v Sloveniji žal še ne moremo trditi.
Kelagove polnilnice lahko uporabljamo tudi brez prehodne sklenitve naročniškega razmerja. Dovolj je že bralnik kode QR na mobilnem telefonu, odpre se spletna stran za vnos podatkov, izbiro dolžine polnjenja in plačilo s kreditno kartico ali sistemom PayPal. Po opravljenem plačilu se je polnjenje nemudoma začelo.
Prek mobilnega telefona lahko uporabnik nadzira dolžino polnjenja, postopek lahko prekine ali pa z vnovičnim plačilom polnjenje tudi ustrezno podaljša. Večina polnilnic ima izmenični tok AC (22 kilovatov), nekatere pa so tudi hitre z enosmernim tokom DC (50 kilovatov).
Koliko stane elektrika za 500-kilometrski potep?
V Sloveniji je električna energija na klasičnih javnih polnilnicah še brezplačna, v Avstriji pa je treba zanjo že plačati. Večkrat ko voznik polni avtomobil, ugodnejšo (paketno) ceno zanjo bo dobil. Zato smo se postavili v vlogo voznika, ki tam polni samo izjemoma in brez sklenjenega dolgoročnega razmerja. Realni uporabnik bi torej v praksi plačal manj.
V Sloveniji vas 30 minut polnjenja na hitri polnilnici (bencinski servisi Petrol, OMV) s predplačniško kartico SODO stane pet evrov. Treba je paziti, kajti že 31. minuta spet stane novih pet evrov. V Avstriji je treba pri Kelagu za 30 minut hitrega polnjenja odšteti 11 evrov.
Na tej cesti lahko pozimi nastanejo tudi 20-metrski nanosi snega. Nekoč so cesto iz objema snega reševali z lopatami, s takimi stroji pa to počnejo danes.
Eden izmed predorov na Grossglocknerjevi cesti.
Električni monopoli in sporno obračunavanje električne energije
Pri tem poudarjamo, da prvi vlagatelji v razvoj omrežja električnih polninic že postavljajo svoje monopole. Plačevanje elektrike glede na čas in ne na količino energije je vsaj vprašljivo, če že ne sporno. Ko je na primer baterija že 80-odstotno napolnjena, postane polnjenje zaradi nasičenosti celic precej počasnejše. Kljub malo kilovatnim uram je račun od tam naprej enako visok.
V našem primeru smo v 30 minutah v že dokaj prazno baterijo (26,5 odstotka) "natočili" 22,5 kilovatne ure energije. V Sloveniji bi torej vplačanih pet evrov zadoščalo za približno 150 kilometrov vožnje. Sto prevoženih kilometrov bi tako stalo 3,3 evra. Pri zdajšnji ceni bencina bi za isto razdaljo s klasičnim avtomobilom plačali skoraj trikrat toliko.
Izlet z električnim avtom je trikrat cenejši kot z bencinskim
Če predpostavljamo, da smo pred odhodom baterijo napolnili doma in izkoristili nočno tarifo, je bil strošek tega polnjenja skoraj zanemarljiv. Za preostanek 480 kilometrov dolge poti smo za polnjenja (dvakrat DC v Sloveniji, v Avstriji enkrat DC in enkrat AC) plačali 28 evrov. Če upoštevamo 480 kilometrov razdalje in 130 kilometrov preostalega dosega, nas je sto kilometrov vožnje s temi polnjenji stalo 16,3 evra. Za avtomobil z bencinskim motorjem (poraba 7 l/100 km) bi plačali 55 evrov. Razlika v ceni je torej občutna in pri tem okrog deset evrov cenejše vstopnine na Grossglocknerjevo cesto sploh nismo upoštevali.
8