Spomin na tragedijo in ogenj, ki je spremenil vse #video

Drugi maj leta 1986. S soncem obsijana Korzika. Razgreta in ozka asfaltna cesta je ječala pod obremenitvami koles brutalnih reli dirkalnikov skupine B, ki so bili na vrhuncu svoje slave. Tisti najboljši so imeli vsaj okrog 600 "konjev", nekateri sredinsko postavljen motor in z današnjega vidika le zasilno tehnologijo dirkaškega podvozja. Obvladovanje teh pravih pošasti je bilo na zavitih korziških cestah fizično izjemno naporno. To je bil do takrat eden najbolj skrajnih preizkusov za najboljše voznike v svetovnem prvenstvu v reliju.

Toivonen je bil v osemdesetih letih pravi zvezdnik svetovnega relija. Vozil je atraktivno, bil je mlad in bil je tudi prihodnost moštva Lancie. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Zmogljivosti dirkalnikov na asfaltu so bile osupljive

Ob 13.04 se je pri Campe Militareju blizu Corteja na severni strani otoka začela sedemnajsta hitrostna preizkušnja. Dolga je bila kar 58 kilometrov in je bila tretja najdaljša na celotnem reliju. Vodilni voznik in prvi favorit za zmago ter naslov svetovnega prvaka je bil Henri Toivonen (lancia delta S4) in Finec je tudi postavil daleč najboljši čas. Vozil je 39 minut in 29 sekund, vso konkurenco je ugnal za 47 sekund in več. Le dva tekmeca sta za njim zaostala za manj kot minuto. Skupno je imel Toivonen že dve minuti in 45 sekund prednosti pred Brunom Sabyjem (Peugeot), pred moštvenim kolegom Mikijem Biasionom (lancia delta S4) že skoraj pet minut.

"Samo prvi dan smo tu na Korziki vozili dlje kot lani na celotnem reliju po Finski. Sile na naša telesa so zelo obremenilne. Do 100 kilometrov na uro avtomobil pospeši v 2,9 sekunde, od 0 do 200 kilometrov na uro pa v 9,6 sekunde. Ko je treba več kot 50 kilometrov brez prestanka zdržati te napore in poslušati vse napotke sovoznika, je to težko zdržati. Taktika za naprej? Samo da mi uspe volan obdržati v rokah," je sredi relija razlagal Toivonen, ki je vozil bolan in večji čas tudi s povišano telesno temperaturo.

Lancia delta S4 je bila najbolj moderni dirkalnik skupine B. Predstavili so jo konec leta 1985, Toivonen je uspel z njo zmagati dvakrat. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Komaj prepoznavni ostanki Toivonenove in Crestove lancie delte S4. Zgodilo se je na koncu hitrejšega odseka, ki se je končal z ostrejšim levim ovinkom. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Skozi objektiv kamere je namesto lancie videl le izbruh ognja

Ob 14.50 se je na današnji dan pred 35 leti na Korziki začela še slabih 27 kilometrov dolga osemnajsta hitrostna preizkušnja. Štiri kilometre pred ciljem odseka med Cortejem in Taverno je stal snemalec s kamero in čakal, da po nasprotnem bregu pripelje prvi dirkalnik. To sta bila Toivonen in njegov ameriški sovoznik Sergio Cresto. Sledil je njuni lanciji, nenadoma pa zaslišal hrup, pok in skozi objektiv ugledal nenadni velik izbruh ognja. V tistem trenutku se je za vedno zasukal svet relija, zgodila se je ena ključnih prelomnih točk razvoja avtomobilskega športa.

Henri z očetom Paulijem, ki so mu leta 1966 "ukradli" zmago na reliju Monte Carlo. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Tragedija. Toivonen in Cresto sta bila v trenutku mrtva. Finec star 29, Američan pa 30 let. Njun dirkalnik je zgrmel s ceste, ob trku z drevesom pa se je očitno preluknjal 200-litrski rezervoar za gorivo po njunimi sedeži. Lancia se je spremenila v ognjeno kroglo, visok črn dim pa je bil opomnik na žalostne dogodke s tega ovinka.

Ko je za njima na ta ovinek pripeljal Saby s sovoznikom Fauchillom, je bilo že prepozno. Sprva je peljal celo mimo, a nato z druge strani hriba videl goreč dirkalnik. Obrnil je in se vrnil nazaj. Sledili so klici po radijski zvezi v servisni kombi po cilju preizkušnje; bili so polni obupa in žalosti, naj nekdo vendar prekine hitrostno preizkušnjo in na nesrečni levi ovinek pošlje gasilce. Ti so skupaj z reševalci prišli, a izpod ceste so lahko potegnili le povsem zooglenele ostanke lancie delte S4 s štartno številko 4.

Rezultati posadke Toivonen-Cresto (lancia delta S4) leta 1986 na Korziki:

Toivonen med enim servisnih postankov na Korziki leta 1986. Finec je bil pred 35 leti na tem reliju razred zase. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Dirkalniki skupine B so bili žrtev tudi lahkomiselnosti in podcenjevanja odgovornih

To ni bila prva in tudi ne zadnja tragična nesreča v svetovnem reliju. Toda Toivonen je bil takrat prvi voznik sveta, bil je zelo karizmatičen, izjemno talentiran, preprost in temperamentni Finec. Pomen njegove tragične nesreče bi lahko postavili ob bok Ayrtonu Senni, ki je na skoraj isti dan življenje izgubil osem let pozneje v Imoli.

Skupaj s Toivonenom je pred 35 leti na Korziki umrla tudi skupina B. Kmalu po nesreči je takratni kontroverzni predsednik FIA Jean-Marie Balestre napovedal konec skupine B po koncu sezone 1986. Ti dirkalniki niso bili krivi za tragične nesreče, kjer so bili vpleteni gledalci. Bili pa so skrajno hitri, prav brutalno zmogljivi, z današnjega vidika so bile neverjetno dolge tudi hitrostne preizkušnje.

Celoten reli na Korziki bi moral imeti 30 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 422 kilometrov. Najdaljšo, kar 83 kilometrov dolgo preizkušnjo po zavitem asfaltu, so vozili prav čisto na koncu relija. Slaba zaščita dirkalnih avtomobilov, skrajna zahtevnost cest, tekmovalna vnema; vse to je prispevalo k nesrečam in koncu tega mističnega obdobja, ko so odgovorni hitri in nenadni razcvet svetovnega relija predvsem podcenili.

Toivonen se je kljub le trem zmagam za SP zapisal med največje

Toivonenu je prvo tovarniško priložnost ponudil Talbot Sunbeam in Finec je z njihovim simpatičnim dirkalnikom leta 1980 zmagal na enim najtežjih relijev v Veliki Britaniji. Star je bil 24 let in takrat je veljal za najmlajšega zmagovalca relija za svetovno prvenstvo.

Nato se je nekaj sezon lovil in iskal pravo sredino. Najprej še eno leto pri Talbotu, nato pri Oplu in Porscheju. Leta 1984 je prišel v moštvo Lancie. Z dirkalnikom 037 rally ni uspel zmagati, zato pa je konec leta v Veliki Britaniji pripeljal delti S4 zmago na debiju tega dirkalnika. Sezono 1986 je odprl z bleščečo zmago v Monte Carlu, sledila sta dva odstopa in nato tragična Korzika. Uspelo mu je zmagati le na treh relijih za svetovno prvenstvo, a se je zapisal med največja imena. Enako kajpak tudi nesrečni sovoznik Cresto.

Korziko pred 35 leti je zmagovalec vozil skoraj 12 ur

Zaključka na tisto soboto pred 35 leti na Korziki ni bilo. Zadnje tri hitrostne preizkušnje drugega dneva so organizatorji odpovedali. Moštvo Lancie, ki je na istem reliju eno leto prej izgubilo svojega voznika Attila Bettego, je z relija umaknilo dirkalnike Markku Alena, Mikija Biasiona in Alexa Fioria (fiat uno turbo). Reli se je dan pozneje v turobnem vzdušju in brez nikakršnega tekmovalnega naboja nadaljeval. Reli je po skoraj 12 urah (!) dirkanja dobil Saby, prav tisti Francoz, ki je kot prvi pripeljal na prizorišče Toivonenove in Crestove nesreče.