Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
1. 6. 2010,
11.34

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Torek, 1. 6. 2010, 11.34

8 let, 3 mesece

Hibridomania

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Ker smo imeli v zadnjem času na testu hibridna vozila, ki so bila precej nelogična, da ne rečem nesmiselna, se je porodilo vprašanje, kdaj bodo hibridi postali takšni, da bo njihova uporaba smiselna.

Realni pogled na hibridna in električna vozila pa tudi na škodovanje okolju in globalno segrevanje namreč ni povsem tak, kot ga prikazujejo marketinški oddelki politikov in avtomobilskih proizvajalcev. Obenem pa je cestna realnost drugačna, kot se zdi kupcem avtomobilom, ki izbirajo s čustvi in mednožjem ter ne logično racionalno.

Avtomobilska realnost je takšna: letno hitrostno povprečje v civiliziranem delu sveta se giblje do 50 kilometrov na uro. Celo na avtocesti so zaradi gneče trenutki onkraj stotice redki, sicer pa smo lahko srečni, če vozimo hitreje od kolesarjev. Zato tudi če nismo ekološko naravnani, hitro spoznamo, da so težki in potratni V6, V8 ali le štirivaljni več kot dvestokonjski turbinski pogonski sklopi v praksi nesmiselni. Zato se zdi idealna rešitev pollitrski motor s turbino in elektromotor, ki z ob zaviranju pridobljeno energijo omogoča nekajsekundne dodatke moči za prehitevanje tovornjakov in tistih voznikov, ki so se na cesti znašli po "pomoti". Ker je sicer pri prehitevanju motorno podhranjen avtomobil nevaren, se zdijo hibridi čudovita rešitev bližnje prihodnosti. Toda ne takšni, kot so na trgu danes!

Danes namreč mnogi dizelski avtomobili omogočajo boljše zmogljivosti in manjšo porabo goriva od marsikaterega hibrida. In kaj nam pomaga hibrid, če ga vozimo s prtljažnikom za kolesa ali smuči z vključeno klimatsko napravo, na gumah z velikim kotalnim uporom in s težko nogo, kar vse skupaj pomeni nekaj litrov dodatne porabe goriva na sto kilometrov. Predvsem pa bomo za okolje veliko več kot z nakupom sedanjega hibrida naredili z nakupom majhnega lahkega avtomobila, v katerem ne bomo vozili še nekaj sto kilogramov navlake, in še najbolj z nakupom avtomobila s preprostimi prenosi, v katerih se sicer na poti do koles izgubi tudi polovica moči, ki jo pridela motor na gredi! Toda takšnih skoraj nihče več ne proizvaja, saj hibridi prinašajo večji zaslužek.

Če bi resnično želeli koristiti ozračju, bi morali graditi večpasovne avtoceste, da ne bi nenehno zavirali in pospeševali zaradi nesramnih tovornjakarjev in vseh tistih, ki ne razumejo pomena besede prehitevalni pas. Pravzaprav bi bilo potrebno ukiniti nesmiselni tranzitni promet, ko se zaradi nekaj evrov zaslužka pri razliki v ceni ali taksi stvari prevažajo s tovornjaki in ladjami čez pol sveta nazaj na izhodišče. In če se ne bi zaradi služb v oddaljenih krajih vsak dan vozili stotine kilometrov, bi vsi lahko imeli superšportne avtomobile s kilogramskim izpustom ogljikovega dioksida na kilometer pa ne bi tako uničevali Zemlje, kot jo sedaj, četudi uporabljamo hibrid.

In predvsem hibridi danes še niso zares ekološki. Potratni bencinski motorji, na katere obesijo še sto kilogramov baterij, ki pomenijo še večjo porabo pri pospeševanju, seveda ne morejo biti zeleni. Prodaja superšportnih hibridnih ferrarijev in porschejev ali glomaznih terenskih beemvejev, mercedezov in lexusov se zdi cinična. Kdo od kupcev teh avtomobilov želi voziti neslišno, razen če ponoči vozi domov najstniške "plehpičke"? In kdo od kupcev teh avtomobilov pri štiristokonjskih motorjih potrebuje še dodatno moč elektromotorja oziroma kdo od njih ima živce, da z nežnim božanjem stopalke za plin vozi izključno na elektriko tja do 40 kilometrov na uro?

Kaj pa skoraj povsem električni hibridi, ki skušajo biti tako zeleni, da bencinski motor sploh ne poganja koles? Proizvajati elektriko z bencinskim motorjem in potem z elektromotorjem gnati kolesa je v smislu varčnosti skregano z zdravo pametjo za vse, ki so kdaj v srednji šoli od blizu videli fizikalno učilnico. To je lahko le polovični korak do povsem električnih vozil. A dokler so ljudje navdušeni nad sodobnim trendom, jih ne zanima, četudi elektriko za polnjenje svojih hibridov pridobivajo iz smrdljivih termoelektrarn. Predvsem pa pozabljajo, da hibridi ne morejo biti trendi. Hibridna vozila namreč niso nič sodobnega. Nasprotno, podmornice v drugi svetovni vojni so bile hibridi. In tako kot je prav njihova neslišnost pri plutju na elektriko prinašala nasprotnikom smrt, jo bo verjetno sprva tudi neslišnost hibridov med gručami pešcev v mestu.

A to je že druga tema. Ekološko je bolj problematično to, da so baterije v hibridnih avtomobilih iz strupenih kemikalij in da njihova izdelava bolj onesnažuje okolje kot ogljikov dioksid, ki ga tako ali tako v ozračje nenehno bruhajo vulkani in črevesja govedi. Ampak dokler ljudje zaradi trenda kupujejo današnje hibride, se inženirjem (in predvsem podjetjem) ne splača izdelovati praktične hibride, saj bodo že s temi "polizdelki" veliko zaslužili, preden bodo razvili resnično uporabne in praktične hibride. Predvsem pa je potrebno prodati še veliko nafte, preden se bodo ti hibridi spremenili v povsem električna vozila.

Zdi se, da je električna prihodnost neizbežna, a dokler je ne dočakamo, moramo, če hočemo biti prijazni do okolja, voziti na plin. Pri tem le manjša poraba goriva in posledično manj izpustov ogljikovega dioksida, ampak pri izgorevanju plina ne proizvajamo nekaterih strupenih snovi, ki nastajajo pri zgorevanju nafte.

Sicer pa so hibridi tako dragi, da tista peščica, ki jih vozi, ne spremeni veliko. Da je potrebno nekje začeti? Prav, a tudi če ves svet vozi s hibridi, to ne bo pomagalo naravi, ker bodo po zraku še vedno svinjala letala in termoelektrarne, po morju ladje, po cestah tovornjaki, po rekah kemična industrija, po zemlji in naših telesih pa pesticidi. Še posebno v Sloveniji kjer se ministrstvo za okolje in prostor bori proti sončnim elektrarnam namesto, da bi iskalo rešitve za nefosilno prihodnost. A kaj ko verjetno tudi to ne bo pomagalo, ker ljudje, kljub nadutemu občutku lastne pomembnosti, ne moremo vplivati na sončno dejavnost, dogajanje v jedru Zemlje in gibanje osončja v galaksiji, kar vse prinaša spremembe podnebij – globalna segrevanja in ledene dobe, na katera naši hibridi ne morejo vplivati. Še posebej dokler bo poraba in posledično izpust ogljikovega dioksida pri hibridih večja od najbolj varčnih dizlov.

Zato raje od nakupa strupenih kemikalij polnega in relativno potratnega hibrida posadite nekaj dreves, da bodo reciklirala CO2, izklopite klimatsko napravo, da ne boste ogrevali okolja, in na strehe hiše obesite cevi za ogrevanje vode. Ni tako "fensi" kot vožnja s hibridom, je pa koristneje in ceneje.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.

Ne spreglejte