Pomladite drevesa v svojem nasadu

Glavni namen spomladanskega obrezovanja sadnega drevja je, da iz krošnje odstranimo vse suhe veje in tiste, ki so jih polomili sneg, zmrzal in veter, ter veje, ki se bodo sčasoma začele prepletati med seboj. Drevo je veliko lažje oblikovati takrat, ko je brez listja. Obrezovanje je bilo sprva bolj domena sadnega drevja in je staro toliko, kot je stara načrtna pridelava sadja. Zapisi o rezih segajo dva tisoč let v preteklost.

Do prve polovice 20. stoletja znanost o rastlinskih fizioloških procesih ni vedela nič, zato je bilo načinov rezi toliko, kolikor je bilo mojstrov. Šele prva polovica 20. stoletja je prinesla spoznanja znanosti o fiziologiji rasti in rodnosti sadnega drevja. Rez prinese znanje o kakovosti in zdravju drevja ter izboljšanje rodnosti v primeru sadnega drevja, izgubi pa pridih umetnosti.

V naših vrtovih srečamo skoraj vse vzgojne oblike krošnje. Odvisno od prostora, ki je na voljo in ali si želimo samo sadje ali pa ima sadno drevo še kako drugo funkcijo v prostoru. Ko imamo drevo, je zanj treba skrbeti ne glede na to, ali je le za okras ali nam da sadje. Skrb pomeni vse od pravilne umestitve na vrt (prostor, vrsta drevja in prsti, količina svetlobe), obrezovanja, škropljenja do gnojenja. Da pa le ne bo vse to početje sinonim za delo, nikar ne pozabite užiti v vročih dneh sence, ki jo drevesa nudijo, in sadežev, če jih bo drevje rodilo.

Primeren čas za obrezovanje

Splošno pravilo pravi, da drevo lahko obrezujemo v kateremkoli letnem času. Obrezovanje poleti je praktično zato, ker so drevesa aktivna in se lahko hitro odzovejo z nastankom zaščitnih tkiv na mestu reza. Vendar nam lahko gosto listje nekoliko oteži delo. Ravno zato je obžagovanje primernejše v zimskem času, saj so takrat napake najbolj vidne in lažje vidimo, kakšna je oblika krošnje.

Nekatere drevesne vrste izločajo na mestu rezov drevesni sok, ko imajo na sebi liste. Takšna drevesa so na primer javor, oreh in breza. S tem ni nič narobe, le da je lahko za nas moteče, zato je primernejši čas obrezovanja pred olistanjem ali takoj zatem, ko listi odpadejo. Odraslo drevo naj bi se obžagalo vsakih pet do deset let.

Zlata pravila obrezovanja

Mesto reza, smer in obseg so zelo pomembni, saj s pravilnim postopkom lahko preprečimo okužbe, ki vplivajo na rast in zdravje drevesa. Glavno pravilo obrezovanja je, da se čim bolj držimo naravne oblike drevesa. Pri enem posegu se naj na odraslem drevesu ne bi odstranilo več kot 25 odstotkov krošnje, kar je več, slabi korenine in spodbudi rast divjih poganjkov. Kakšna naj bo velikost reza? Maksimalna velikost naj ne bi bila več kot osem centimetrov, vendar to ne velja, če imamo opravka z občutljivimi vrstami (kot so na primer breza, vrba, jesen …). V tem primeru naj bo rez krajši. Daljši rez pa je na mestu, kadar je treba odstraniti debelejše veje, močno poškodovane veje ali vrh drevesa. Če želimo odstraniti celotne veje, se rez naredi pri deblu, vendar je treba paziti, da ne ranimo debla.

Krajšanje vej: rez naredimo na stiku dveh vej – v rogovili. Pomembno je, da ima veja, ki ostane, vsaj 1/3 premera odstranjene veje in da se ne poškoduje grebena. Krajšanju vej se raje izognimo, saj zaradi večjih poškodb rado pride do nastanka duplin in pojava nezaželenih poganjkov na mestu reza. Ta rez se uporablja tudi za zmanjšanje krošnje.

Na vrsti je škropljenje ...

Ta čas je v fenofazi napenjanja brstov tik pred brstenjem, ponavadi ferbruarja in marca. Imenujemo ga predpomladansko škropljenje. Vremenska napoved naj bo vsaj nekaj dni suho vreme brez vetra, saj bomo sicer morali opravek ponoviti, ker bo dež spral škropivo.

Tudi temperatura ima vpliv na delovanje škropiv: ne sme biti prenizka, naj ne gre pod pet stopinj Celzija. Vsa škropljenja opravimo vedno zjutraj ali proti večeru. Čebele takrat niso aktivne in tudi veter nam ne povzroča težav pri nanosu škropiva.

Preden se lotimo dela, preverimo, ali so sredstva za škropljenje še dobra ali jim je potekel rok uporabe. Poskrbimo tudi za ustrezno zaščitno obleko (delovna obleka ali halja), rokavice, masko za nos in usta, škornje ter pokrivalo, kar je posebej pomembno pri škropljenju višjih dreves. Ne pozabite na škropilnico –ta mora biti brezhibna, preglejte jo, preden se škropljenja lotite.

Zakaj škropimo?

Škropimo zato, da zaščitimo drevesa (to še posebej velja za sadna) pred boleznimi in pred škodljivci. Predspomladansko škropljenje ne bo rešilo vseh težav, ki lahko prizadenejo naše drevje, zato je potrebno tudi med letom redno pregledovati rastline za morebitnimi škodljivci ali boleznimi. Ob pravočasnem ukrepanju se pogosto izognemo škropivom in rastline pozdravimo tudi na bolj "ekološki način".

Proti glivičnim boleznim (ti sta na primer škrlup in monilija) uporabimo za prvo škropljenje bakrove pripravke in nekatere organske fungicide. Ti so zaželjeni predvsem pri koščičarjih (češnje, višnje, breskve, nektarine in marelice), saj dobro učinkujejo proti listni luknjičavosti, ki jih zelo rada prizadene. Organske fungicide uporabljamo tudi za predspomladansko škropljenje breskev proti kodravosti.

Pripravki za prva škropljenja proti škodljivcem so narejena na osnovi mineralnih olj. Delujejo tako, da olje ustvari okrog škodljivca, njegovih ličink ali jajčec ovoj in jih na ta način zaduši ter uniči.

Še beseda ali dve o primernem orodju za obrezovanje in škropljenje