Oblikovanje republike v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje

Razstava predstavlja dve desetletji našega industrijskega in vizualnega oblikovanja, arhitekturnih rešitev in fotografijo. Namen razstave je z izbranimi deli, s primerjavo izvirnih idej z današnjim stanjem preveriti učinkovitost arhitekturnih in oblikovalskih odgovorov na nove pogoje in jih pospremiti s fotografskimi pristopi tega časa. Hitra bilanca arhitekture, oblikovanja in fotografije na razstavi prikazuje presežke in dobre naložbe, pa tudi opozorila na minuse in primanjkljaje preteklih dveh desetletij v teh strokah, s katerimi naj bi avtorji razstave tako stroki kot tudi naročnikom odprli drugačna vprašanja za prihodnost, da do takšnih minusov ne bi več prihajalo.

Oblikovanje identitete Oblikovanje republike se je začelo pred dvajsetimi leti s političnimi, družbenimi in gospodarskimi spremembami. Oblikovanje identitete je bilo veliko in je poseglo v skoraj vse sfere našega življenja. Osamosvojitev Slovenije danes vidimo kot kontroverzno prelomnico, ob kateri se je po eni strani sprostila ustvarjalna energija in so se odprle nove ustvarjalne možnosti za arhitekturo, oblikovanje in druge kreativne prakse. To je bila prva priložnost, kot drugo pa bi lahko označili slovensko predsedovanje Evropski uniji, katerega smo oblikovalsko prav tako izvedli površno in ne dolgoročno s prepoznavnimi atributi slovenstva.

Ob naglici osamosvajanja smo prevzeli in za svoje priznali državne simbole – grb in zastavo, katerih avtor je Marko Pogačnik. Prav zaradi te naglice smo po besedah mnogih zamudili veliko priložnost, katere davek plačujemo še danes. Pred leti je država izvedla natečaj, s katerim je iskala novo rešitev ali posodobitev zastave. Denar, ki je bil temu namenjen, je bil očitno namenjen samo razstavi v Narodni galeriji, saj se tedaj izbrana zastava nikjer ne pojavlja. A identiteta ni le zastava, kaj se je zgodilo s sloganom Moja dežela in z lipovim listom? Je spot, ki so ga predvajali na CNN, dosegel svoj namen? Po tem uspešnem spotu smo se začeli predstavljati s sloganom I feel Slovenia, ki je bil sramotno brez vizualne nacionalne identitete, brez državnega simbola, z grafično podobo kozarca, ki zajema vodo iz slapu. Tega pa je "zasenčila" še mnogo manj ustrezna grafična rešitev ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji.

Pregled vidnega dobrega Na prvi pogled se zdi, da so bile naloge arhitekture in oblikovanja v 20-letnem času usmerjene zgolj v povečevanje življenjskega udobja. Arhitekti in oblikovalci so postavljeni v vlogo ponudnikov storitev, ki morajo biti poceni, hitre in imeti takojšnje učinke. V razmerah, ko je vse odprto, ko so skupni cilji omejeni na minimum in so zaradi tega kratkoročni, ustvarjalni posamezniki inovacije in nove pristope skušajo uveljaviti skozi vsak majhen projekt, ki pa ni nujno, da bi zaradi svoje majhnosti bil spregledan. Če pogledamo dvajset let nazaj, se morda zdi, da Slovenija v tem času ni proizvedla ničesar zares velikega in prebojnega. Naših prvih 20 let pa je kljub temu zanimiva kompilacija projektov, s katerimi se je povečala mnogovrstnost pristopov in izdelkov, v katerih je opazno za posameznika, torej uporabnika, prilagojeno oblikovanje in kjer prostor ter predmeti poudarjeno nastopajo kot generator človeških izkušenj in doživetij.

Razstavo je pod vodstvom Matevža Čelika postavila interdisciplinarna skupina kustosov. Arhitekturna dela na razstavi so izbrali Jeff Bickert, Petra Čeferin, Matevž Čelik, Tadej Glažar in Bogo Zupančič, oblikovalski del izbora so opravile Cvetka Požar, Špela Šubic, Maja Vardjan, za izbor fotografskih del pa je poskrbel Primož Lampič.

Obširen katalog ob razstavi Ob razstavi je MAO izdal knjigo z naslovom Oblikovanje republike: Arhitektura, oblikovanje in fotografija v Sloveniji 1991–2011. Besedila, ki obravnavajo razvoj arhitekture, oblikovanja in fotografije v Sloveniji v preteklih dveh desetletjih, so k knjigi prispevali Matevž Čelik, dr. Primož Lampič, Cvetka Požar in Špela Šubic. Izbor del na razstavi in v knjigi predstavlja primere prizadevanj za spremembe, ki so po mnenju kustosov v danem trenutku ponudili prave odgovore, se dotaknili ljudi in jih danes ni mogoče spregledati.

Mobilna vrednost oblikovanja Težko bi določili, kaj so pokazatelji dobrega oblikovanja, kaj so vrline izdelkov, ki nam jih na trgu ponujajo najrazličnejši proizvajalci, uresničene ideje oblikovalcev ali kako se s svojo prepoznavnostjo predstavljamo doma in v tujini. Oblikovanje ni dodana vrednost izdelku, oblikovanje je dejavnost, ki je razpeta med kulturo in gospodarstvom, med proizvajalcem in uporabnikom, med naročnikom in oblikovalcem. Govor o tem je govor o svojevrstni materialni kulturi, ki pa naj ne bi bil več le tema pogovorov stroke, ampak tudi vsakdanjih uporabnikov oblikovanih izdelkov. Odlična lastnost tovrstne umetnosti in panoge je ta, da so oblikovani uporabni predmeti mobilni, torej jih lahko nosimo, uporabljamo in gledamo kjerkoli na svetu. Tudi s tem se zunaj svojih mej oblikuje republika.