Ljubljanski festival v pričakovanju Wagnerjevega Lohengrina v hrvaški produkciji

Produkcijo Opere HNK iz Zagreba je režiral Švicar Kurt Josef Schildknecht, naslovno vlogo bo pel angleški tenorist Hugo Mallet, dirigiral bo hrvaški maestro Nikša Bareza. Več kot štiri ure trajajoča predstava se bo začela ob 18. uri.

Wagner je snov za svojo trodejanko našel v srednjeveški viteški liriki. A čeprav prvenstveno temelji na mitološki tematiki, ima opera tudi resnično zgodovinsko ozadje. Dogajanje je namreč postavil v čas vladanja nemškega kralja Henrika I. Ptičarja (Heinrich der Vogler), ki se odpravlja v vojno proti Madžarom.

Lohengrina je Wagner dokončal leta 1848 Kot je v programski list zapisal muzikolog Jernej Weiss, je v središču dogajanja dvoboj med glavnim junakom Lohengrinom in Friderikom von Telramundom, ki je obtožil Elzo, da je ubila svojega brata Gottfrieda. Dejansko pa ga je Friderikova žena Ortrud, poganka, spremenila v laboda. Ortrud je pri Wagnerju gonilna sila zla. V Elzi vzbudi dvom, da Lohengrinu zastavi prepovedano vprašanje. Za Elzo Wagner ne najde razumevanja. Njena tragična krivda je, da je popustila dvomu in izrekla prepovedano vprašanje, zato je kaznovana s smrtjo. Umreta tudi Telramund in Ortrud, Lohengrin pa prosi boga, naj laboda spet spremeni v Gottfrieda ter mu izroči meč in prstan. Tako Gottfried naposled zavlada kot novi vojvoda brabantski.

Festival Ljubljana je opero na spored uvrstil po tem, ko je iz finančnih razlogov odpovedal druga dva dela tetralogije Nibelunški prstan v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga.

Wagner je opero dokončal leta 1848. Na svoj spored jo je uvrstila opera Semper v Dresdnu, vendar so jo, ko je moral skladatelj po neuspešni dresdenski revoluciji zbežati v tujino, umaknili. Leta 1850 jo je v Weimarju krstno uprizoril njegov prijatelj in kasnejši tast Franz Liszt, Wagner pa ji prvič prisluhnil šele čez dobro desetletje na eni izmed dunajskih premier.

"Lohengrin še ni glasbena drama, ampak romantična opera v treh dejanjih" Z Lohengrinom je Wagner sklenil svoje prvo ustvarjalno obdobje. Kot je zapisal Weiss, se je z njim dokončno odmaknil od dotedanje kompozicijske prakse točkovne opere. "Govorjeno petje (Sprechgesang) zamenja arije in recitative, vse je grajeno v širokem glasbenem loku, z brezkončno melodijo, posamezne osebe na odru, položaje in odtenke naznanjajo vodilni motivi, orkester ni le spremljevalec solistov, ansamblov in zborov, temveč nosilec dogajanja, ki samostojno muzicira. Kljub temu Lohengrin še ni glasbena drama, ampak romantična opera v treh dejanjih," je zapisal Weiss.

Danes je Lohengrin ena najbolj priljubljenih Wagnerjevih oper, njen najbolj prepoznavni del pa je poročna koračnica z začetka 3. dejanja, ki jo je pogosto slišati na poročnih slavjih.

Lohengrin bo v Ljubljani izveden po nekaj desetletjih Scenograf predstave je Rudolf Rischer iz Avstrije, kostumograf Götz Lanzelot Fischer iz Nemčije, peli bodo med drugim še Adela Golac Rilović, Dubravka Šeparović Mušović in Joachim Goltz.

Lohengrin bo v Ljubljani izveden po nekaj desetletjih. Za prvo uprizoritev na slovenskih tleh velja 12. april 1893. V sodobnejšem času so Lohengrina uprizorili 13. maja 1961, v naslovni vlogi je tedaj blestel tenorist Josip Gostič.