Sreda, 1. 3. 2017, 19.03
6 let, 7 mesecev
Kokrški most: za njegovo gradnjo so podrli hišo Podrtino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
Kokrški most staro mestno središče Kranja povezuje s predelom Planina. Graditi so ga začeli leta 1960, zato pa so morali podreti stavbo imenovano Podrtina. Kaj je še povezano z njegovim nastankom?
Na današnji Poštni ulici v Kranju je proti severozahodu nekdaj zapisala stavba Podrtina. Ta je nastala na lokaciji, kjer je po požaru leta 1749 skoraj sto let zevala praznina, vse dokler niso sredi 19. stoletja tam zgradili omenjen objekt. Od tod tudi njeno ime, o zgodovini tega dela Kranja pripoveduje Tatjana Eržen iz Gorenjskega muzeja.
Hišo z arkadnim dvoriščem so ob začetku gradnje novega mostu čez reko Kokro leta 1960 podrli. Mesto so na tem delu tako odprli, v bližini pa naredili novo povezavo v njem. Načrtoval ga je arhitekt Miloš Miklič navajajo v publikaciji Gorenjskega muzeja Kranj, kakršnega ni več.
Kranj, 1. julij 1961.
Odprtje je bilo slavnostno
Prvi most, ki je staro kranjsko središče povezoval s Planino je bil lesen in je nastal pred drugo svetovno vojno. Gradnjo povezave čez Kokro so načrtovali sicer že v drugi polovici 19. stoletja, kar pa se je nato uresničilo konec 30. let 20. stoletja, ko se je mesto začelo širiti tudi na levi breg reke. Eden od njegovih razlogov gradnje je bilo tudi, da so konec 30. let prejšnjega stoletja pokopališče iz Prešernovega gaja prestavili na njegovo zdajšnje mesto, pojasnjuje Tatjana Eržen.
Odprtje lesenega mostu, ki je leta 1938 povezal bregova Kokre za župniščem je bilo slavnostno. »Blizu tri tisoč ljudi prekoračuje danes dnevno ta novi most, ki je približal odrezani huzjanski svet mestnemu središču. Ljudje so se ga že tako privadili, da ga ne bi mogli več pogrešati – pozabili bodo kmalu tudi že na vse težave in trud, ki so jih imeli s prekoračitvijo kokršne dolnice prej, ko jim je nudila zvezo samo nizko spodaj ležeča Fockova brv,« so v časopisu Gorenjec zapisali leta 1938.
Gradnja Kokrškega mostu v Kranju v 60. letih prejšnjega stoletja.
Leseni most z največjim razponom v Srednji Evropi
Isti vir navaja tudi: »Ni pa most samo ono, ki je Kranjčanom odprl novo pot v širno hujansko ravan, most, ki jim je pridobil v neposredni bližini srca mesta nova zdrava stavbišča, most, ki jim je omogočil dostop tja k novemu pokopališču, (…).
Nova lesena povezava v mestu pa je bila tudi znamenitost, to pa zaradi razpona svojega lesenega loka, ki je s 85 metri predstavljal največjega v srednji Evropi. Bil je enak razponu solkanskega kamnitega mostu čez Sočo, zgrajenega leta 1906.
Nagibanje mostu
Že leta 1940 so se leseni deli mostu začeli rahlo nagibati. Vzrok je bila prevelika vzpetina, ki je lesena konstrukcija ni prenesla, je tudi mogoče prebrati v publikaciji Kranj, kakršnega ni več.
Zaradi varnosti so most najprej zaprli za promet, s svojim nadaljnjim propadanjem pa je po vojni postal vse manj primeren za pešce. Zato so ga leta 1946 porušili oz. razstrelili, a ker ta ni uspela, so ga nato še zažgali.
Za povezavo s predelom na drugi strani Kokre je nekaj časa služila viseča brv iz leta 1947.
