Petek, 26. 4. 2024, 22.38
1 teden, 1 dan
Intervju s slovensko predstavnico na Evroviziji 2024
Raiven pred odhodom na Evrovizijo: Lov na čarovnice je še vedno zelo aktualen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,14
"Evrovizija ni poceni zadeva, sploh če želiš imeti dodelan nastop, kot si ga sam želiš. Vse je odvisno od tega, kaj želiš postaviti na oder. A če želiš konkurirati drugim državam, je neizogibno, da sam v to ne bi vložil denarja," je ne samo o finančnem, ampak tudi o energijskem vložku za Evrovizijo povedala Raiven.
S slovensko predstavnico na letošnjem tekmovanju za Evrovizijo, ki že okroglo desetletje razvija solistično kariero pod imenom Raiven, smo spregovorili o pripravah na največji glasbeni evropski festival. Pogovarjali smo se tudi o njenem zasebnem življenju, komentirala pa je tudi domnevno sporni izbor za letošnjega predstavnika Slovenije na omenjenem tekmovanju. "Rada bi res izkoristila celotno evrovizijsko izkušnjo in mislim, da je treba kovati železo, dokler je vroče," je pevka povedala o tem, kako želi unovčiti vlogo slovenske predstavnice na Evroviziji v svoji karieri. Ker vsestranska umetnica ne počiva, si je tudi v tem letu zadala cilj, da do konca leta dokonča drugi del svojega EP Sirene.
Osemindvajsetletna slovenska predstavnica na letošnji Evroviziji, ki nas bo predstavila s skladbo Veronika, je z glasbo povezana že od mladih let. Je harfistka, solo in jazz pevka, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je magistrirala tudi iz solo petja. Pred kratkim je s koncertom zaokrožila desetletje ustvarjanja kot samostojna izvajalka, nastopila pa je tudi že v več predstavah v Ljubljanski Operi. Ker ji izzivov na osebnem področju ne zmanjka, zaključuje tudi študij psihoanalize.S čim vse se ukvarjate v teh dneh? Zelo aktivni ste bili namreč na predevrovizijskih druženjih.
Ves čas vadimo. Nastop je postavljen in ga moramo samo še izpiliti. Za mano so nastopi na predevrovizijskih zabavah, ki so veliko napornejše, kot bi si človek mislil. Za izvajalca to sploh ni žuranje. Zadnji vikend marca in prva dva vikenda aprila sem zelo na hitro občutila utrip Madrida, Barcelone, Londona, Amsterdama in Stockholma.
Kakšen nastop Raiven z ekipo pripravlja za Evrovizijo?
Kako pa potekajo predevrovizijske zabave?
Organizatorji te poberejo že na letališču in z njimi se takoj, še preden greš v hotel, odpraviš na prizorišče na tonsko vajo. Nato imaš uro in pol časa, da se nastaniš v hotelu in poješ, se naličiš in nato že sledijo medijsko druženje, različni intervjuji in fotografiranja. Kmalu zatem pa že nastopaš.
Mislim, da to sploh ni moja stvar. Jaz sem se odzvala njihovemu povabilu, naj se prijavim na razpis, in se prijavila. Za vse škandale, ki so se zgodili, sem izvedela samo preko medijev. Tudi uradno me v zvezi s tem ni nikoli nihče kontaktiral. Tako da težko karkoli komentiram in menim, da je to stvar RTV.
Torej se na manjših odrih predstavijo različni predstavniki, ki na Evroviziji zastopajo svojo državo? Kakšno pa je občinstvo?
V glavnem so tam evrovizijski oboževalci, dvorane so velike za od dva do pet tisoč ljudi. Veroniko so z mano v največjem številu prepevali v Barceloni in Amsterdamu – to sta prizorišči, kjer se je zbralo okoli pet tisoč ljudi. Presenetljivo je, ko vidiš, kakšen je evrovizijski mehurček. Je svet zase.
"Presenetljivo je, ko vidiš, kakšen je evrovizijski mehurček. Je svet zase."
Z glasbo ste se začeli ukvarjati zelo mladi, pri rosnih štirih letih. Ali ste že od nekdaj vedeli, da želite postati profesionalna glasbenica? Kakšni so bili vaši začetki?
Pravzaprav so me starši pri štirih letih vpisali v glasbeno pripravnico, pri šestih pa sem začela že igrati harfo. Nato sem naredila nižjo glasbeno šolo in šla še na konzervatorij (umetniško gimnazijo, op. a.), kjer sem delala harfo, solo in jazz petje. Zatem sem šla na akademijo, kjer sem tri leta nazaj magistrirala iz solo petja, še zdaj pa sem ves čas v procesu učenja.
Poleg tega četrto leto študiram psihoanalizo na univerzi Sigmund Freud, kjer me čaka še eno leto in veliko prakse, potem pa bom končala tudi to. Za to smer sem se odločila predvsem zase, ker sem odrasla v glasbenih krogih in se nisem zares gibala izven njih, zato lahko hitro postaneš ukalupljen. Zdi se mi, da se ti kot glasbeniku razvije posebna osebnost, zato se mi zdi dobro, da imam nekaj, kar je čisto izven glasbene smeri. Mogoče se bom, ko bom starejša, malo konkretneje usmerila v to karierno pot – zagotovo bom imela kakšno stranko, a za zdaj se vidim v glasbi in bom nadaljevala v tej smeri še naprej.
Gibljete se torej v krogu ljudi, ki so poleg akademske izobrazbe študirali tudi druge smeri?
Sploh med akademskimi glasbeniki nas je veliko takih, ki imamo končani dve fakulteti, a na koncu se vsi odločijo, da nadaljujejo po poti glasbe. Vseeno študij na akademiji to dopušča, odvisno je sicer od smeri, ki jo izbereš, da si lahko poleg tega umisliš še dodaten študij. Veliko jih gre tudi v medicinske vode.
Ne ve, kdaj je imela nazadnje popolnoma prost dan, saj ima zasedene tudi vse nedelje.
Trenutno se verjetno poleg vseh drugih obveznosti intenzivno ukvarjate tudi z vajami in pripravami na Evrovizijo. Kako potekajo vaši dnevi? Razpeti ste namreč med mnogimi projekti.
Zelo je odvisno od dneva. Ne vem, kdaj sem imela nazadnje popolnoma prost dan. Tudi vse nedelje imam zasedene. Načeloma vstanem okoli devete ure in imam veliko dela s svojimi živalmi – imam dva mačka in papigo (aro) –, da jih nahranim. Veliko imam intervjujev, fotografiranj, gostujem na podcastih, skoraj vsak dan imam vaje, bodisi za Evrovizijo bodisi za kaj drugega. Še pred dobrim mesecem sem imela vaje v Operi, kjer sem pela Mario de Buenos Aires, kar je bilo zelo naporno. Zdaj pa imam predevrovizijske zabave in sem povsod hkrati, poleg tega pa še obiskujem fakulteto. Imam čisto preveč stvari, saj sem si v zadnji polovici preteklega leta, ko še nisem vedela, da bom šla na Evrovizijo, za prvo polovico tega leta zadala ogromno stvari, tako da zaradi te odločitve zagotovo trpim (smeh, op. a.).
Vaša velika strast in velik del vašega dela je tudi opera – nastopili ste v vlogi Larine v operi Evgenij Onjegin, leta 2024 pa z naslovno vlogo v tango operi María de Buenos Aires. Kako doživljate ta del vašega poklica?
V osnovi sem klasična glasbenica, kar se zelo pozna na vseh področjih, tudi v popularnejši glasbi. Svojo kariero v prihodnje vidim v obeh smereh, dvomim, da bom kadarkoli opustila kateregakoli od teh žanrov. Ves čas se trudim ostajati aktivna in ohranjati kondicijo tudi kot operna pevka. Sem tudi v stiku s klasičnimi glasbeniki, tako da me ta sfera ne bo nikoli zapustila.
Če se lahko odločite med eno ali drugo – ali se bolj najdete v klasični ali popularni glasbi?
Zagotovo se v popularni glasbi lahko izražam kot avtorica, ampak ne bi pa se mogla odločiti za eno izmed obeh.
"Verjetno bi se na koncu vendarle odločila za popularno glasbo, a bi bila ta odločitev zelo zelo težka," odgovarja na vprašanje, za katero zvrst glasbe bi se odločila, če bi imela na izbiro le eno.
Kaj pa, če bi imeli na izbiro le eno izmed obeh vam ljubih?
Verjetno bi se na koncu vendarle odločila za popularno glasbo, a bi bila ta odločitev zelo zelo težka.
Katera vloga vam je bila še posebej ljuba in se vam je vtisnila v spomin?
Mislim, da kar vloga Marie (opera María de Buenos Aires, op. a.), saj je bila to moja prva naslovna vloga v Operi in sem zelo vesela, da so mi jo zaupali, ker sem šele v drugi sezoni – to je moja tretja predstava v Ljubljanski Operi. Tudi zato, ker je malo sodobnejša, tango opera in ni klasična, zato mi zelo ustreza.
Ali se morate izpopolnjevati tudi v plesnih gibih?
Ker je šlo za baletno premiero, so jo plesali baletniki, in čeprav sem imela glavno vlogo, so me oni s plesom zelo podprli.
Glede na to, da sodelujete v več različnih projektih in delate z ogromno besedili, ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste besedila med sabo pomešali?
Ja, besedil je ogromno. Maria je bila na primer zahtevna zato, ker je bila dvojezična. V njej so govorjeni teksti v slovenščini in španščini z argentinskim naglasom, ki je odpeta. Da bi prav zamešala … V Onjeginu se spomnim, da sem nedolgo nazaj na eni izmed vaj zelo suvereno začela peti pravo linijo, a s čisto drugim ruskih besedilom. Velikokrat imam to izkušnjo, da stojim pred mikrofonom, in tik preden odprem usta, ne vem, za kaj gre in kakšno je besedilo. A si rečem, odpri usta in upaj, da bo iz njih prišla prava stvar. In potem se kar zgodi, saj avtomatizem in adrenalin naredita svoje.
Če se enkrat kot umetnik začneš ukvarjati s tem, kaj drugi mislijo, da bi moral narediti neko stvar in da se drugim prilagajaš, ne moreš iz sebe spraviti nič avtentičnega. Mislim, da bi s tem sama sebi pljunila v skledo.
Zadnja leta ste aktivni tudi v popularni glasbi, kjer svojo samostojno kariero razvijate kot solo izvajalka. Izdali ste album Magenta leta 2017, sledil mu je EP REM leta 2019. Kaj nameravate v solo karieri doseči oz. kakšni so vaši načrti v prihodnje? Vaša skladba z letos izdanega EP (Sirene) vas je namreč pripeljala na Evrovizijo.
Pravzaprav nameravam po Evroviziji zagotovo nadaljevati s koncerti. Za mano je razprodan koncert v Cankarjevem domu – spomin na občinstvo in energijo je še svež in zelo sem hvaležna za stoječe ovacije. Sirene pt. 1 sem izdala februarja, obljubila pa sem, da bom izdala tudi pt. 2., in do konca leta si želim izdati še drugo polovico. Ne vem zakaj, a vedno si te stvari naložim sama (smeh, op. a.). Rada bi res izkoristila celotno evrovizijsko izkušnjo in mislim, da je treba kovati železo, dokler je vroče. Zato si želim čim več nastopati v živo, da predstavim ekipo na odru, z godalnim kvartetom in elektroniko ter ustvarjati čim več nove glasbe.
"V moji družini so moja starša in brat sokolarji, zato sem odraščala ob pticah, zaradi česar imam sama svojo aro in sem se z njimi čutila povezano, vedno pa sem si želela krokarja. Raven namreč v angleščini pomeni krokar."
Kako ste se pravzaprav odločili za vaše umetniško ime? Ali gre za skovanko?
V moji družini so moja starša in brat sokolarji, zato sem odraščala ob pticah, zaradi česar imam sama svojo aro in sem se z njimi čutila povezano, vedno pa sem si želela krokarja. Raven namreč v angleščini pomeni krokar. Hkrati pa je to poklon moji ljubezni, simfoničnemu metalu in malce temačnejši glasbi. Ime, ki sem si ga nadela sama, mi je zvenelo zelo dobro, i pa sem dodala zato, ker sem si predstavljala, da bodo Slovenci to raje izgovarjali tako, kot je zapisano. Zato Raiven in ne Raven.
Vaša zasebnost, najbrž tudi zaradi obilice dela, sploh ne pride do izraza oz. ni glavna tema pogovorov v medijih?
Kaj pa vas zanima? (smeh, op. a.)
Morda tudi sami na to ne dajete toliko poudarka. Ali drži, da ste se nedavno zaročili?
Ja. Mislim, da tega nikoli nisem pretirano skrivala, ker se mi vseeno zdi, da sem na splošno zelo odprta oseba. Nisem imela posebnega načrta, da bi svojo zasebnost skrivala. Morda pa je to dobro, ker očitno ljudi ta del ne zanima in jim je moja glasba dovolj.
"Ogromno je negativnih komentarjev, a zdaj vidim, da bolj kot si uspešen, več jih je. Nanje se ne oziram veliko, ker se mi zdi, da to ni moja stvar."
Z vse večjo prepoznavnostjo pa se verjetno povečuje tudi število kritikov. Kako se vas dotaknejo nesramni in žaljivi komentarji in kako se s kritikami spopadate?
Ogromno je negativnih komentarjev, a zdaj vidim, da bolj kot si uspešen, več jih je. Nanje se ne oziram veliko, ker se mi zdi, da to ni moja stvar. Mnenje ima lahko prav vsak. Hkrati delujem na način, da me poišče prava publika, ne da jaz iščem svojo publiko. V tem smislu se potem tudi ne prilagajam odzivom, ki jih dobim. Če se enkrat kot umetnik začneš ukvarjati s tem, kaj drugi mislijo, da bi moral narediti neko stvar in se drugim prilagajaš, ne moreš iz sebe spraviti nič avtentičnega. Mislim, da bi s tem sama sebi pljunila v skledo.
Ali vas kritike prizadenejo?
Ja, zagotovo, če je kaj nesramnega. Normalno, ne samo umetnika, temveč vsako osebo, ki ni blazno narcistična, pa tudi, če je, jo to prizadene. A to je trenutek, ki hitro izzveni. Hkrati pa se držim načela, da ne sprejemam kritik od ljudi, od katerih tudi ne bi sprejela nasveta.
Raiven se drži načela, da ne sprejema kritik od ljudi, od katerih tudi ne bi sprejela nasveta.
Za predstavnico Slovenije na 68. izboru za pesem Evrovizije vas je ob koncu preteklega leta na podlagi glasov mednarodne strokovne komisije izbrala RTV. Takratni izbor je sprožil kar nekaj polemik, sami pa ste se od odločitve distancirali in je niste komentirali. Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Mislim, da to sploh ni moja stvar. Jaz sem se odzvala njihovemu povabilu, naj se prijavim na razpis, in se prijavila. Za vse škandale, ki so se zgodili, sem izvedela samo preko medijev. Tudi uradno me v zvezi s tem ni nikoli nihče kontaktiral. Tako da težko karkoli komentiram in menim, da je to stvar RTV.
Mislim pa, da je vse, kar se je dogajalo, zelo dober pokazatelj tega, da je lov na čarovnice še vedno zelo aktualen tudi danes.
Kaj je vaše mnenje o pozivih k bojkotu Evrovizije v povezavi z izraelsko-palestinskim vprašanjem?
Zelo ostro obsojam vsakršno nasilje, mislim, da je to, kar se dogaja, zelo žalostno. Poleg tega mislim, da še nobeno leto ni bilo tako težko biti evrovizijski predstavnik, kot je letos. Evrovizijo vidim izključno kot neko zelo dobro življenjsko priložnost zame, da svojo glasbo pokažem svetu. Hkrati pa je to zelo delikatna in težka tema in mislim, da se od evrovizijskih umetnikov pričakujejo nemogoče stvari. In da počnemo stvari, ki niso zares v naših rokah. Pritiski, ki so usmerjeni v nas, bi morali biti usmerjeni v ljudi, ki so pristojni, da se nekaj naredi glede tega vprašanja.
Mislim pa, da je vse, kar se je dogajalo, zelo dober pokazatelj tega, da je lov na čarovnice še vedno zelo aktualen tudi danes.
Ali menite, da bo na Evroviziji tudi zaradi tega zaznati (pre)več politične konotacije?
Zagotovo, tega je pač ogromno. Za to poskrbijo tudi gledalci. Političnega tekmovanja ne delamo samo umetniki, ampak predvsem ljudje, ki jo gledajo, zato je to velika težava.
"Mislim, da to sploh ni moja stvar. Jaz sem se odzvala njihovemu povabilu, naj se prijavim na razpis, in se prijavila. Za vse škandale, ki so se zgodili, sem izvedela samo preko medijev. Tudi uradno me v zvezi s tem ni nikoli nihče kontaktiral. Tako da težko karkoli komentiram in menim, da je to stvar RTV," je komentirala odločitev na internem izboru RTV za slovenskega evrovizijskega predstavnika.
V zadnjih letih so nekateri izvajalci izrazili skrb nad tem, da niso bili deležni dovoljšnje pomoči pri promociji. Kakšna se vam zdi podpora RTV pri promociji evrovizijskega materiala?
Finančne zmožnosti so zagotovo okrnjene. Ob sebi imam zelo dobro ekipo, ki sem si jo uredila sama. Ker verjamem, da je to priložnost zame, se ne osredotočam na to, kar mi ni omogočeno, ampak na to, kaj lahko jaz naredim, da bom lahko nastopala kar najboljše.
Proračun je omejen. Ljudje si ne predstavljajo, koliko organizacijskega in energijskega in ne zgolj finančnega vložka pride s strani umetnika in ne samo s strani RTV.
Ali se kdaj torej zgodi, da mora umetnik določen del sam vložiti v svoj nastop na Evroviziji?
Ne da se zgodi, to je pravilo. Evrovizija ni poceni zadeva, sploh če želiš imeti dodelan nastop, kot si ga sam želiš. Vse je odvisno od tega, kaj želiš postaviti na oder. A če želiš konkurirati drugim državam, je lasten finančni vložek neizogiben.
Mislim, da nihče izmed Slovencev do zdaj še ni imel večje uporabe pirotehnike, tudi zato, ker so to zelo drage stvari. In del vseh posebnih učinkov na odru je plačal tudi sam izvajalec. Daleč od tega, da bi bili mi, izvajalci, dobro plačani, ker smo na Evroviziji. Ravno obratno je.
"Vse, kar je od posebnih efektov na odru, je določen del plačal tudi sam izvajalec. Daleč od tega, da bi bili mi, izvajalci, dobro plačani, ker smo na Evroviziji. Ravno obratno je."
Pri nastanku pesmi Veronika je sodeloval tudi Bojan Cvjetićanin, frontman zasedbe Joker Out in vsestranski avtor. Ali se je k sodelovanju povabil sam ali ste ga povabili vi? V kakšnem odnosu sta?
Z Bojanom sva zelo dobra prijatelja. Večkrat sva se že pogovarjala o skupnem sodelovanju. Bojan je skladbo slišal, ko je bila ta že skoraj končana, in povedal svoje mnenje, s katerim sem se tudi strinjala. Dodal je, da nekaj manjka. V dobri uri sva ob klavirju postavila še zadnjo linijo "Jaz sem, ti si, Veronika". Skupaj sva se torej odločila za to, ne bi rekla, da je kdo kogarkoli povabil. Sodelovanje je bilo obojestransko.
Ali vas je katera politična stranka že kdaj povabila, da bi nastopili zanje oz. na katerem izmed njihovih dogodkov? Ali bi se na povabilo odzvali?
Prav posebej se politično nisem nikoli opredeljevala. Niti ne vem, da sem kdaj karkoli zavračala, saj to ureja moja menedžerka. Nikoli ni prišlo do mene in tudi sama se ne bi osebno politično opredeljevala.
"Prav posebej se politično nisem nikoli opredeljevala. Niti ne vem, da sem kdaj karkoli zavračala, saj to ureja moja menedžerka."
Kje opažate večjo prepoznavnost, v Sloveniji ali tujini?
V Sloveniji me ustavijo in se želijo z mano fotografirati ali pa mi čestitati. Načeloma same zelo lepe stvari. V tujini pa oboževalci na predevrovizijskih zabavah radi pokažejo, da jim je moje delo všeč.
Kaj je najbizarnejša oz. presenetljiva stvar, ki ste jo prebrali o sebi?
To, da sem moški (smeh, op. a.). Da sem transspolna oseba. Ne bi rekla, da se mi zdi žaljivo, ampak mi je smešno in bizarno.
"To, da sem moški (smeh, op. a.). Da sem transspolna oseba. Ne bi rekla, da se mi zdi žaljivo, ampak mi je smešno in bizarno," je v smehu odgovorila na vprašanje, kaj je najbizarnejša stvar, ki jo je prebrala o sebi.
Oglejte si še:
