Stenska plesen? Ne hvala!

Ko sem umaknil omaro v kotu spalnice, me je na steni pričakal par decimetrov velik črn madež, ki ne samo, da ni izgledal prav nič simpatično, bil je preprosto ogaben. Takoj sem pomislil na plesen in imel sem prav. »Sovražim, ko imam prav« je fraza, ki še najbolje opiše moje razpoloženje v tistem trenutku. Temu je sledilo spoznanje, da je treba nadležno obiskovalko (plesen) čimprej odgnati. V spalnici nepovabljenih gostov pač ne maram pa pika. Naslednje vprašanje je bilo »kako se nezaželene obiskovalke čimbolj elegantno znebiti?«

Ker se plesen še ni povsem »udomačila«, sem v eni izmed trgovin z gradbenim materialom kupil biocidno sredstvo (na trgu je kar nekaj dobrih izdelkov, kot sta SANITOL ali CLOX) za odstranjevanje plesni, poškropil plesen in jo čez nekaj časa enostavno obrisal. Sedaj pazim, da sobo redno zračim, celovito sanacijo pa prepuščam lastniku stanovanja.

Slaba izolacija – vlaga - plesen Stenska plesen je posledica prekomerne vlage prostoru. V literaturi zasledimo, da za razvoj plesni zadošča že relativna vlažnost med 80 in 85 odstotki. V teh pogojih se začne vlaga nabirati na stenah, zato je treba za temeljito izkoreninjenje stenske plesni najti izvor vlage v prostoru. Ali v prostoru kuhate? Perete posodo? Sušite perilo ali se tuširate? Morda telovadite (se potite)? Vse to so lahko izvori (prekomerne) važnosti. Seveda (ali pa še pogosteje) nastanek plesni povzročijo razne gradbene nepravilnosti (toplotni mostovi), poškodbe na objektu (poškodovana izolacija in instalacija, zamakanje strehe). Slaba ali (pa če na še tako majhnih delih) uničena zunanja izolacija pomeni, da ima vlaga prosto pot v notranjost vašega doma. In kjer je vlaga bo prej-ko-slej tudi plesen. Dejstvo je, da človekovo bivalno okolje vsebuje čisto vse, kar plesen potrebuje za preživetje. Sicer pa plesni uspevajo tako v svetlem in temnem okolju in se razvijejo v dveh do šestih mesecih.

Čeprav so stare in dotrajane zgradbe odlično »gojišče« plesni, pa naj bo jasno, da vas lahko nezaželena družba na steni preseneti tudi v popolnoma novem domu. Če ste se v svojo klasično zidano novogradnjo vselili kmalu po koncu del, obstaja verjetnost, da se vlaga v materialih še ni dovolj izsušila. Zaradi čim večjega prihranka energije pa so novogradnje vedno manj prepustne za zrak, kar pomeni, da je naravni pretok zraka, praktično onemogočen. In če tega (z zračenjem) ne omogočite sami...

Kako se je znebiti? Ukrepati je treba takoj, ko plesen opazimo. Kot že omenjeno, je na trgu kar nekaj učinkovitih preparatov, ki bodo nadležno obiskovalko uspešno pregnali. Vendar pa pred nakupom preverite ali gre za človeku neškodljivo sredstvo ali ne (mnoga sredstva, ki temeljijo na osnovi klorovih vezi, vezi med žveplom in dušikom ali na organskih vezeh cinka, so lahko zdravju škodljiva). Zdravju neškodljiva čistila ponavadi vsebujejo alkohol, kisove raztopine ali raztopino sode. Če je plesen v začetnem stadiju, potem si lahko pomagamo tudi z alkoholom ali pa kisom, ki pa bo učinkovit le, če vsebuje vsaj 25% kisline). Preparat preprosto nanesemo na krpo in z njo postrgamo plesen iz zidu. Med čiščenjem s takšnim ali drugačnim preparatom pa naj bodo okna v stanovanju na stežaj odprta, vi pa ustrezno zaščiteni (maska za zaščito dihalnih poti, rokavice in zaščitna očala ne bodo odveč).

Ti preparati pa ne bodo kaj prida učinkoviti, če je plesen na določnem mestu že dalj časa in se je zajedla globoko v steno. V teh primerih pa je najbolje angažirati strokovnjaka, ki bo odkril vzrok za plesen in opravil popolno sanacijo poškodbe, saj je treba tapete ali omet s plesnijo popolnoma odstraniti.

Kdaj ste nazadnje prezračili stanovanje? Bistveno v boju proti plesni (in za ustvarjanje ugodnih bivalnih razmer) je pravilno ogrevanje in prezračevanje prostorov. Na ta način bomo preprečili da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo (60%) in v veliki meri odstranili nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni. Hladen zunanji zrak, ki bo prišel v prostor, bo ob segrevanju nase vezal vlago. Ko bomo prostor naslednjič prezračili bo ta, z vlago nasičeni zrak, znova prišel na prosto, zamenjal pa ga bo hladnejši in bolj suh zrak, ki bo nase spet vezal vlago iz prostora. Najbolje je, da prezračujemo vsaj tri do štiri krat na dan oz. takrat, ko je vlaga zaradi naših aktivnosti v prostorih narasla. Zračimo od 5 do 15 minut, okna pa naj bodo odprta na stežaj. Pozor! Z prezračevanjem pa ne smemo bistveno znižati temperature v prostoru (še posebej kritična so prehodna obdobja z velikimi temperaturnimi razlikami), saj se lahko tako znižajo površinske temperature obodnih elementov in nezaželena plesen bo spet tu.