Toplarna Celje primer uspešnega črpanja sredstev kohezijskega sklada

Med drugim so se seznanili s primerom uspešnega koriščenja sredstev kohezijskega sklada v Toplarni Celje, kjer zasledujejo zastavljene cilje. Kot je povedal vodja projekta izgradnje Toplarne Celje Janez Peterman iz podjetja Energetika Celje, v toplarni s termično obdelavo nekaterih odpadkov in blata iz čistilne naprave proizvajajo toplotno energijo za ogrevanje dela Celja ter električno energijo. Projekt izgradnje toplarne je sicer del širšega projekta Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, s katerim je celovito urejeno ravnanje z odpadki v 24 občinah Savinjske regije ter bistveno prispeva k zmanjševanju negativnega vpliva na okolje v tem delu Slovenije.

Visoka stopnja varnosti

Varnost delovanja v toplarni zagotavljajo z elektronsko vodenim procesom in emisijskim monitoringom, katerega rezultati so stalno dostopni na spletni strani toplarne in na ekranu na toplarni. Toplarna je letos v poskusnem obratovanju, doslej pa so termično obdelali 9700 ton odpadkov in 600 ton blata, je povedal Peterman, od tega je nekaj manj kot pet odstotkov ostanka nevarnih odpadkov, ki jih izvozijo, saj v Sloveniji ni ustreznega odlagališča.

Projekt izgradnje toplarne je prvi tovrsten objekt termične obdelave v Sloveniji in je bil vreden 19 milijonov evrov. Sredstva kohezijskega sklada predstavljajo 70 odstotkov naložbe, preostali delež pa so si razdelile država in občine. S projektom uspešno zasledujejo osnovni cilj zmanjšanja volumna odloženih odpadkov in ustvarjajo prihranek fosilnih goriv, je med drugim povedal Peterman.

Za ravnanje z odpadki na voljo 205,5 milijona evrov

Sicer pa je Sloveniji v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v okviru kohezijskega sklada v tekočem finančnem obdobju 2007 - 2013 za področje ravnanja z odpadki na voljo 205,5 milijona evrov. Kot je povedal Gabriel Mezang Nkodo iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je bilo doslej dodeljenih 20,1 milijona evrov za dva projekta v letu 2008, v letošnjem letu pa prav tako za dva projekta 84,36 milijona evrov.

Izpostavil je, da so se v zadnjem obdobju glede na minule izkušnje nekoliko spremenila merila za črpanje sredstev kohezijskega sklada, pri čemer je med drugim po novem bolj kot število prebivalcev, vključenih v projekt, pomembna celovitost zastavljenega projekta.

Okoli 30 udeležencev današnje konference, ki jo organizira Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško KSSENA, se je seznanilo tudi s postopki in opozorili pri pripravi projektov, ki kandidirajo za sredstva kohezijskega sklada, ter drugimi primeri uspešnega koriščenja.

Srečko Meh: prenos odgovornosti na občine zastaviti dolgoročno

Velenjski župan Srečko Meh pa je v uvodnem pozdravu udeležencem konference izpostavil problem določanja cen za odlaganje komunalnih odpadkov, ki je po novem v pristojnosti občin. Ob tem je bil kritičen do odločitve države, ki bi po njegovem prenos takšne odgovornosti na občine morala zastaviti bolj dolgoročno.

Povedal je, da se bodo cene za odlaganje odpadkov za Velenjčane povišale za okoli 65 odstotkov, saj bodo po novem odpadke vozili na odlagališče v Celje, kar med uporabniki zagotovo ne bo priljubljeno, četudi jim s takšnim sistemom ravnanja z odpadki zagotavljajo višji standard na področju komunalnih dobrin, je menil Meh.