Širokopasovni privilegij

O širokopasovnih internetnih povezavah lahko govorimo že od časa ISDN-ja naprej, ko smo hitrost merili v stotinah kilobitov medtem, ko so nas tehnologije xDSL dodobra razvadile. Širokopasovna internetna povezava danes ni več stvar prestiža, temveč nepogrešljiva infrastruktura za vse oblike gospodinjstev - tako tiste ki žive sami, kot za družine, domače podjetnike, študente in druge. Malo kdo se najbrž zaveda, da smo v Sloveniji - ter na Zahodu na sploh - kar se tiče širokopasovnosti na globalnem nivoju v ospredju ter na "razvitejši" strani digitalnega razkoraka. Dejstvo, da si za nekaj evrov lahko privoščimo časovno in podatkovno neomejen širokopasovni dostop ni kar tako - še posebej če vzamemo pod drobnogled druge države po svetu. Poglejmo najprej doma - povprečna slovenska neto plača znaša dobrih 800 evorv, kar pomeni da za npr. 15 evrov - natančneje 1,8 odstotka mesečnega dohodka - že uživamo dobrobit DSL priključka s hitrostjo 1 Mbps. Mesečnik Wired je nedavno objavil primerjavo cen širokopasovnega dostopa po svetu, kjer so cene vezene na bistveno nižjo hitrost - 100 kbps. Slednja nas Slovence tako - po logiki - stane 10 x manj (1 Mbs = 1024 kbps) - torej 0,18 (1,5 EUR) odstotka plače. Sliši se mizerno, v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, pa lahko vidimo kako dobro se nam godi. Glede na stanje v Evropi sicer nismo na najboljšem, saj na Nizozemskem ista povezava mesečno stane uporabnika le 0,14 dolarja. Širokopasovno še razvitejša je Južna Koreja, kjer so širokopasovne povezave dosegle samoumevni status električnega omrežja - tam mora uporabnik za 100 kbps mesečno odšteti le 0,08 dolarja. Malce bolje kot nam se godi Američanom, ki ob hitrostno enaki širokopasovnosti uživajo za 0,49 dolarjev mesečno. Seveda je potrebno tu upoštevati tudi včasih pomembne razlike v ponudbi, kjer so uporabniki s povezavo omejeni bodisi na čas bodisi na količino prenesenih podatkov - nekaj, česar slovenski trg širokopasovnosti ne pozna. Prave poteze digitalnega razkoraka pokaže primerjava z državami Južne Amerike, Afrike in Bližnjega Vzhoda. V Boliviji tako uporabniki širokopasovnih povezav - teh je zgolj 11.000 - za 100 kbs mesečno odštejejo dobrih 39 dolarjev. V nemirnem Pakistanu cena naraste na 106,9 dolarja, afriškem Mozambiku na 361 dolarja medtem, ko se v, z naravnimi viri bogati, Savdski Arabiji uporabnik za 100 kbps odreče pravemu premoženju - 571 dolarjem oziroma skoraj 60 odstotkom mesečnega dohodka. Razlike v ponudbi in v cenah so seveda posledica več dejavnikov - tehnološke razvitosti, oblike in usmerjenosti oblasti, demografskih značilnosti in geopolitične situacije, ki za marsikatere od naštetih držav ni rožnata. Vseeno pa menim, da uporabniki, ki vedno znova najdejo razloge za pritožbe nad tem kako za časom smo, resnično nimajo razloga za povzdigovanje glasu.