Druga kariera
Nedelja, 1. 4. 2018, 12.56
6 let, 1 mesec
DRUGA KARIERA (48.) – PETRA ROBNIK
Nekdanja smučarka, bodoča doktorica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
Kakšna naj bo kariera športnika po končani tekmovalni karieri in kako se na ta prehod pripraviti? To je vprašanje, s katerim se je olimpijka Petra Robnik prvič srečala ob koncu svoje smučarske kariere, zdaj pa se z njim tudi službeno ukvarja in koraka proti doktoratu.
Zgodba nekdanje smučarke Petre Robnik je v marsičem vzorčni primer poti marsikaterega slovenskega športnika. Rezultatsko je bila dovolj uspešna, da se je prebila do članske reprezentančne ravni, športni dražljaji so bili dovolj močni, da so jo v tekmovalnem pogonu zadrževali daljše obdobje. A v športu, kjer je izdatno finančno nagrajen predvsem vrh, si je ustvarila premalo finančne zaloge za povsem brezskrben prehod v novo življenje. Posledično je snežno areno takoj zamenjala za trg delovne sile.
Sprva je možnost zaposlitve poiskala na ministrstvu za finance. Štiri leta je delovala kot strokovna sodelavka alpskih disciplin pri Smučarski zvezi Slovenije. Sodelovala je tudi s podjetjem Sportelement na ravni aktivacije sponzorstev. Danes je sekretarka Kluba slovenskih olimpijcev in članica Slovenske olimpijske akademije, predvsem pa kot vezni člen med Olimpijskim komitejem Slovenije, ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter drugimi resornimi ministrstvi, izobraževalnimi ustanovami in športnimi organizacijami skrbi za projekt dvojne kariere. Gre za poskus sistematičnega reševanja težav, s katerimi se spoprijemajo športniki pri izobraževanju in gradnji novih karier.
Nekdanja olimpijka je danes tudi članica Strokovnega sveta RS za šport.
Bodoča doktorica
"Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, ki spada pod okrilje Univerze Maribor, pripravljam doktorsko nalogo na temo razvoja nacionalnega modela dvojne kariere športnikov. Obenem sem kot tutor in asistentka vključena pri študijskem programu Management v športu in istoimenskemu predmetu. Imam uvid v projekte za športnike na temo izobraževanja in zaposlovanja. Gre za interdisciplinarno vprašanje in za iskanje sinergij," pojasnjuje Robnikova in dodaja, da ima sistem, ki bi športnikom olajšal prehod v drugo kariero, vse trše temelje. Kot pravi, je to sistem, ki je namenjen mladim športnikom, vrhunskim športnikom in nekdanjim vrhunskim športnikom.
"Šport ima veliko prednost, to pa je, da povezuje ljudi. To velja izkoristiti. Če se bomo znali povezati, bomo našli več rešitev za slovenske športnike. Posledično bo tudi naš šport bolj uspešen in mladi bodo v njem videli perspektivo in priložnost za svoj vsestranski razvoj," pravi nekdanja smučarska reprezentantka, ki se je v izhodišču doktorata najprej lotila povzetka stanja, torej projektov, programov in sistemskih podpor, ki se že izvajajo. Njena osnovna ideja ostaja, kako vrhunskega športnika popeljati do nove kariere.
Po karieri je delovala tudi pri SZS: na fotografiji v družbi nekdanje direktorice Barbare Kürner Čad in smučarja Janeza Jazbeca.
Kot smučarka
Petra Robnik je tekmovalne smuči dokončno v kot postavila leta 2011, ko je tudi diplomirala na fakulteti za upravo. Nastopila je na olimpijskih igrah 2006 v Torinu in svetovnem prvenstvu 2007 v Aareju. Najbolj uspešna je bila v kombinaciji (8. na tekmi svetovnega pokala, 11. na svetovnem prvenstvu), točke pa je osvojila tudi v slalomu in superveleslalomu.
Največji izzivi
Tudi po koncu projekta Razvoj kadrov v športu, v katerem bo na dveh ravneh (znanstveno-raziskovalno delo in izvajanje projektov) delovala do leta jeseni 2019, se Robnikova vidi v aktivni vlogi vodenja programov dvojne kariere športnikov. "Veliko projektov je zdaj še pilotskih ali pa so zgolj del znanstvenoraziskovalne ravni. Nadgradnja je delovanje v praksi. Nadgraditi je treba mehanizem in nato programe izvajati," razmišlja ter dodaja, da lahko poleg države, olimpijskega komiteja in gospodarstva pomembno vlogo že v zgodnjih fazah karier odigrajo klubski trenerji in starši. "Predvsem na ravni ozaveščanja."
"Športnik mora začeti pravočasno razmišljati o tem, kaj vse ga zanima, kje se vidi … Ob tem mora vedeti tudi, kakšne so njegove možnosti za delovanje na tem področju. Ko se mora športnik zaposliti, je največja ovira pomanjkanje delovnih izkušenj. Gre za vprašanje konkurenčnosti na trgu delovne sile. Prav zaradi tega v dialogu z ministrstvi in predstavniki gospodarstva iščemo načine, kako še aktivnemu športniku ponuditi kakšno praktično izkušnjo," pravi udeleženka ZOI 2006.
Del kariere je prebila tudi v družbi najboljše slovenske smučarke vseh časov Tine Maze.
Naložba v prihodnost
In kaj bodoča doktorica svetuje mlademu športniku, ki se je prebil na člansko raven? "Naj razmišlja o športu, ob tem pa naj razmišlja tudi o prihodnosti. Če je le mogoče, naj ob športni karieri izvaja določene aktivnosti, kot so študij ali različna usposabljanja, ki mu bodo nekoč prišla prav. Jasno, vse te aktivnosti morajo biti usklajene s športno kariero. Povsem konkretno to pomeni, da se vrhuncev športnih sezon ne sme obremenjevati s stvarmi, ki so tedaj sekundarnega pomena. Iskati pa je treba priložnosti tedaj, ko je za to na razpolago čas. Vse je v postavljanju prioritet in ciljev. Sama sem med smučarsko kariero študirala. Leta 2006 sem prejela celo priznanje za marljivost na študijskem in športnem področju. Priznam, da mi to tedaj ni pomenilo prav veliko. Zdaj pa vem, da je bila to naložba v prihodnost. Prav zaradi tega je pomembno, da že danes mlade športnike, ki so še v srednji šoli, z različnimi seminarji in delavnicami ozaveščamo o teh vprašanjih. Mladi morajo vedeti, kakšne so njihove možnosti na sistemski ravni," odgovarja danes 33-letna olimpijka.
Skok desetletje nazaj, ko so bile v reprezentanci Mateja, Tina in Petra Robnik.
Robnikovi na smučeh
Petra še zdaleč ni edina (nekdanja) smučarska svetovnega pokala s priimkom Robnik. Aktivna reprezentantka je namreč ena najboljših slovenskih veleslalomistk Tina Robnik, ki je v izbrani vrsti nasledila sestro Matejo. Gre za smučarki iz Luč, s katerima Petro poleg priimka povezuje tudi skupna kri. Imele so skupnega prapradedka.
