Zakaj raznolik zimski spanec nogometašev?

Odgovor na vprašanje, zakaj zimski premor sploh obstaja, se skriva že v imenu tega obdobja mirovanja. V evropskih ligah poskušajo namreč najhujši del zime prevedriti na varnem.

Zime so vse bolj zelene, nogometaši pa vseeno počivajo

Pri tej pavzi niti ne gre toliko za izogibanju slabemu vremenu in mrazu, saj je nogomet eden od športov, ki se igra v domala vsakršnih vremenskih razmerah. Glavno zimsko nevarnost predstavlja zmrzal. Pri igri na pomrznjenem igrišču je nevarnost poškodb preprosto prevelika.

Čeprav se klimatski vzorci v zadnjem času spreminjajo, v tem času, ko bi morali oder zavzeti zimski športi, pomanjkanje snega po Evropi pa organizatorjem tekmovanj povzroča sive lase, nogometni zimski premor ostaja tradicija.

In to kljub napredku v tehnologiji, ki omogoča igrišča z ogrevanimi zelenicami, tradicionalen pa je tudi v deželah, ki bi jih le stežka prišteli med zimske. Če recimo v severno- in srednjeevropskih deželah zima resnično pokaže zobe, pa je malo manj razumljivo, zakaj se nogometaši na varno umikajo tudi v južnih deželah, na primer v Španiji, Grčiji, Turčiji …

Poleti levi, pozimi jagnjeta

V teh primerih gre delno za praznični premor (božič in novo leto), delno za posnemanje velikih, delno pa za priložnost, da se najboljše nogometaše spočije in razbremeni, da lahko ti v drugi, pogosto ključni del sezone vstopijo v najboljši formi. Prav ta zadnji razlog je v zadnjem času sprožil zanimivo debato v Angliji.

"Angleži so pozimi levi, poleti pa jagnjeta," je znana izjava francoske nogometne legende Michela Platinija, s katero je zbodel na velikih prvenstvih, ki praviloma potekajo poleti, tradicionalno neuspešne angleške nogometaše (neuspeh se v njihovem primeru meri z neosvajanjem naslovov prvakov). Pred kratkim se je na to temo oglasil tudi nemški trener Liverpoola Jürgen Klopp, ki je dejal, da angleški reprezentanci preveliko število tekem njihovih klubov le škodi.

Tekmeci angleških klubov bodo v osmini finala lige prvakov poskušali izkoristiti več svežine, ki so si jo nabrali v zimskem premoru, a vsaj za trenerja Arsenala, Francoza Arsena Wengerja, je neprekinjanje tekmovanja v najmočnejši angleški ligi tradicija, ki jo velja obdržati. "Jokal bi, če bi to izrazito angleško tradicijo ukinili," je dejal ob začetku sezone.

Skandinavske države so posebna zgodba

Kakorkoli že, Angleži nogomet igrajo tudi pozimi, posebna zgodba so skandinavske države in Rusija. Na Švedskem, Finskem in Norveškem se nogometne lige igrajo čez poletje, od pomladi do jeseni, Rusi so takšen sistem spremenili leta 2012 in imajo zdaj trimesečni tekmovalni premor (od decembra do marca).

V večini evropskih držav nogometna državna prvenstva potekajo od avgusta do maja. V Franciji in Italiji pozimi počivajo tri tedne, v Nemčiji nekoliko dlje (letos 39 dni). Dobra dva do dva meseca in pol premora poznajo v Švici, na Češkem in v Avstriji, prav tako pri nas.

Skratka. Pri zimskih premorih v evropskih nogometnih ligah danes skorajda ne gre več zgolj za prilagajanje vremenu, skoraj bolj pomemben je počitek, ki ga omogoča tradicionalni premor brez tekmovanj. Je pa sistem vse prej kot nespremenljiv. Pomembno besedo ima v tem primeru tudi denar, eden najglasnejših argumentov proti uvedbi zimskega premora v Angliji je na primer izpad dobička.