Nedelja, 14. 4. 2024, 0.41
2 tedna, 1 dan
Skok v športno preteklost
Ko kokain pokvari pravljico: Saj nisem nikogar ubil!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,95
Francesco Flachi se je rodil 8. aprila 1975 v Firencah. Je nogometni otrok Fiorentine, nekdanji mladinski reprezentant Italije, največje uspehe pa je med letoma 1999 in 2007 ustvaril pri Sampdorii. Vse do takrat, ko ni velikan iz Genove zaradi Flachijevega uživanja prepovedanih drog z njim prekinil pogodbe.
Imel je vse. Bil je kapetan Sampdorie, za katero je zadeval kot za stavo, postal kralj škarjic in si prislužil vpoklic v italijansko reprezentanco. Navijači so ga oboževali, bil je njihov idol, nato pa se je Francescu Flachiju začel sesuvati svet. Živel je nešportno. Ko je še drugič padel na dopinškem testu zaradi kokaina, se je iz junaka dokončno prelevil v bedaka. Trpel je, saj ni smel igrati nogometa kar 12 let, a se je po odsluženi kazni le vrnil na zelenice. Pri neverjetnih 46 letih! Vse zaradi ljubezni do nogometa.
V nogometu obstaja kar nekaj poučnih primerov o tem, kaj ne smeš narediti, da bi šla tvoja kariera po zlu. Med njimi izstopa zgodba Francesca Flachija. Svojčas je bil odličen napadalec. Ne najboljši, kar jih je bilo na Apeninskem polotoku, a dovolj vrhunski in atraktiven, o čemer pričajo številni zadetki po pravih akrobacijskih vložkih, da se je znašel na reprezentančnem seznamu selektorja Marcela Lippija.
Pri Fiorentini in Sampdorii je nosil sveto desetico. Najboljše predstave je ponujal ravno v dresu kluba iz Genove, za katero je med letoma 1999 in 2007 dosegel kar 87 zadetkov. Še danes je tretji najboljši strelec v zgodovini kluba. Zaostaja le za legendarnim dvojcem, s katerim je pred več kot tremi desetletji postal italijanski prvak tudi Srečko Katanec, za Robertom Mancinijem in žal že preminulim Gianluco Viallijem.
Deset najlepših zadetkov Francesca Flachija v dresu Sampdorie. Prevladujejo atraktivne škarjice:
Flachi si je tako v začetku tega stoletja med navijači Sampdorie ustvaril skoraj mitski status. Imeli so ga radi, njegova volja, predanost in želja, s katerimi je kot po tekočem traku tresel mreže tekmecev, niso manjkali tudi atraktivni zadetki, zlasti škarjice, njegov prepoznaven znak, so jim prinesle veliko zadovoljstva. A skoraj vsake pravljice je enkrat konec. To, ki je spremljala napadalca, rojenega v Toskani, je prekinil škandal, ki je še kako odmeval v športnem svetu. Kaj se je zgodilo?
Zaradi stavne afere ni smel igrati dva meseca
Italijanska nogometna zveza ga je leta 2006 obtožila, da je skupaj s soigralcem Morisom Carrozzierijem zbiral informacije za vplivne osebe v svetu športnih stav.
Stvari so se začele zapletati leta 2006, ravno po tem, ko so Azzurri v Nemčiji postali svetovni prvaki v nogometu. Takrat 31-letni Flachi se je znašel v središču afere, ki se zanj ni končala prijetno. Italijanska nogometna zveza ga je obtožila, da je skupaj s soigralcem Morisom Carrozzierijem zbiral informacije za vplivne osebe v svetu športnih stav. Zaradi tega ni smel igrati nogometa dva meseca. To ga je zelo prizadelo, saj je še danes prepričan, da je bil obsojen nepravično.
"To so bile zgolj laži. Psihično sem bil povsem na dnu. Nisem hotel ostati tiho, ljudem sem poskušal pojasniti, kako sem nedolžen. A nihče mi ni verjel," ga je jezilo, da je moral za dva meseca pozabiti na nogomet. "Tisto sezono sem začel odlično, z dvema zadetkoma. Takrat sem bil mnogim v Genovi vzornik, idol. Pred tem sem tudi dočakal vpoklic v reprezentanco (leta 2004 se je znašel med kandidati za tekmo z Islandijo, a ni dočakal krstnega nastopa, op. p.)," je bil nejevoljen, ker je moral prekiniti z nogometom v najboljših letih. Bil je star 31 let in spadal med najboljše napadalce v serie A.
Zaradi kokaina padel na testu. In nato še enkrat.
Pred 17 leti se je Francesco Flachi po porazu Sampdorie proti milanskemu Interju znašel na naslovnicah. Žal zaradi povsem nešportnih razlogov.
Po dvomesečnem prisilnem počitku pa je njegova zvezda začela bledeti. Začel se je zatekati k nešportnemu življenju. Ko je odslužil kazen in se vrnil na igrišče, pa je sledil nov šok. V začetku leta 2007, ravno po gostovanju pri milanskem Interju, kjer je Sampdoria ostala praznih rok (0:2), je padel na dopinškem testu. Ugotovljeno je bilo, da je užival kokain. To je bil hud prekršek, prejel je ostro kazen. Sprva je zveza odločila, da bo moral prisilno počivati 16 mesecev, a je bila pozneje kazen povišana na okrogli dve leti. Sampdoria je bila razočarana nad njim in prekinila pogodbo.
Padel je v depresijo in se zaprl v svojo hišo. Sčasoma pa je le doumel, da bo treba nekaj spremeniti. Videl je, kako njegovi otroci rastejo in ga potrebujejo. Začutil je odgovornost. Ker ni smel igrati nogometa, je lahko le treniral. To je počel z amatersko zasedbo Pietresant. Po dveh letih se je lahko končno vrnil na igrišča, a so se mu izogibali mnogi klubi. V prvi ligi zanj ni bilo več prostora. Tako je ob vrnitvi zaigral v dresu takratnega drugoligaša Empolija. Čeprav je imel že 33 let, vendarle še ni rekel zadnje nogometu. Nastopal je v serie B. Sprva za Empoli, nato se je preselil k Brescii. A prejšnja napaka ga očitno ni spametovala. Še vedno je iskal uteho in življenjske radosti v kokainu.
Drugič je bil pozitiven na dopinškem testu, ko je v drugi italijanski ligi nastopal za Brescio.
V začetku leta 2010 je tako v Italiji kot strela z jasnega udarila novica, da je bil znova pozitiven na dopinškem testu. In spet zaradi kokaina. Le leto dni po vrnitvi na igrišča! Zveza takrat ni pokazala niti ščepca milosti. Flachija je izključila iz nogometa za kar 12 let. Ker je bil takrat star že skoraj 34 let, je postalo bolj ali manj očitno, da se je s tem kariera nekoč zelo obetavnega napadalca in idola navijačev Sampdorie že končala.
"Po takšni sramoti, ki jo doživiš, pomisliš na vse"
Še danes mu je žal, ker ne ve odgovora na vprašanje, kaj vse bi se še lahko zgodilo z njegovo kariero, če ne bi počel neumnosti, zaradi katerih je padel na dopinškem testu.
Začela so se najhujša leta Flachija. Marsikdo se mu je odrekel. "Po takšni sramoti, ki jo doživiš, pomisliš na vse. Trpela je moja javna podoba, kariera je šla po zlu, družini sem prizadejal veliko bolečino. Ljudje se na vse skupaj niso odzvali prijetno, a sem jim dal vedeti, kako se vendarle zavedam svojih napak. Tako sem izboljšal večino odnosov," mu ni bilo lahko, ko se je njegovo ime ves čas pojavljajo v povezavi z nečednostmi. "Neumnosti sem počel doma. Takrat, ko sem bil sam. Saj nisem nikogar ubil," ga še danes moti, kako so ga vsi pribijali na križ za nekaj, s čimer je škodoval le sam sebi, ne pa nobenemu drugemu.
Sprva ni vedel, kako si zapolniti življenje. Nogomet se mu je zagnusil, sploh ga ni mogel spremljati. Sčasoma pa je le ugotovil, kako ne more brez njega. Ker ga ni smel igrati, je postal trener in podajal izkušnje mladim. Občasno je bil tudi strokovni komentator na televiziji in radiu. Začel se je ukvarjati tudi z gostinstvom. V Firencah, njegovem rojstnem mestu, je odprl dve restavraciji. V njih je stregel hrano in se posvetil novim življenjskim ciljem. V njem pa je še vedno žarela iskrica upanja, da bi še kdaj na zelenici občutil tisto strast, ki jo lahko ponudi le nogomet.
Na začetku kariere je bil otrok Fiorentine, a je imel to smolo, da je v napadu po zaslugi legendarnega Argentinca Gabriela Batistute in Belgijca Luisa Oliveire vladala prehuda konkurenca, tako da ni dobival veliko priložnosti za nastop. Je pa z vijolicami iz Toskane vseeno proslavljal pokalno lovoriko (na sliki na levi strani).
Tako je bil vznemirjen, da ni mogel spati teden dni
In res. Dočakal je trenutek, o katerem je sanjaril skoraj 4.400 dni! Po odsluženi kazni je pri skoraj 47 letih znova obul kopačke. Ko je v začetku leta 2022 zaigral za četrtoligaški klub Signa 1914, je bilo zelo čustveno.
K odločitvi, da se vrne in ponovno zaigra, je pomagal tudi predsednik nižjeligaškega kluba Andrea Ballerini. "Začelo se je s šalo. Klubu sem pomagal pri vodenju mlajših selekcij, nato pa me je Andrea začel provocirati, češ da sem že prestar, da bi še lahko igral nogomet. Čeprav ga nisem igral 12 let, sem ga zelo pogrešal. Živim za nogomet, živim za njegova čustva. To sem najbolj pogrešal," je po vrnitvi na igrišča, na prvi tekmi za Signo je odigral 30 minut, povedal za BBC Sport.
"Pred to tekmo sem bil tako vznemirjen, da nisem mogel spati cel teden dni. Zdaj, ko sem se vrnil, sem presrečen. Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi pomagali, da se lahko ponovno počutim kot nogometaš," je bil srečen kot otrok. Čeprav bi bil lahko po letih vsem soigralcem v ekipi oče. Veselilo ga je še nekaj drugega. Ko je postalo jasno, da se bo vrnil in spet igral nogomet, je prejel ogromno klicev in sporočil. To ga je ganilo. "Ljudje vendarle niso pozabili name in me imajo še radi," je dobil dodaten motiv za nadaljevanje nogometne kariere.
V Genovi ga še danes doživljajo kot legendo Sampdorie, kluba, ki ga v tej sezoni v drugi ligi vodi sloviti Andrea Pirlo, zanj pa nastopa tudi slovenski reprezentant Petar Stojanović.
"Vem, da sem storil v življenju napako in za to prejel kazen. Vem tudi, da nisem več tako hiter, kot sem bil včasih, a lahko še vedno prispevam svoj delež in pomagam soigralcem, da znajo še bolj ceniti lepote nogometa. Da si ne bi privoščili tega, kar sem storil jaz," si želi, da bi mlajšim nogometašem vcepil v glavo, naj si nikdar ne privoščijo takšne lahkomiselnosti in neumnosti, kot si jo je sam z uživanjem kokaina in ga je stala kariere.
"Življenje, obrnjeno na glavo"
Ko je bil v najboljši formi, je povzročal preglavice tudi najboljšim branilcem na svetu. Tudi Alessandru Nesti.
"Ne doživljam se kot žrtev. Naredil sem napako, tega se zavedam, a nisem nikoli storil drugemu kaj žalega. Prav nasprotno. Nočem, da bi šli drugi po mojih stopinjah. Prejel sem veliko pozitivnih povratnih mnenj o tem, kako treniram mlade nogometaše. Njihovi starši mi zaupajo. To je lep dokaz, da ostajam predan nogometu," se trudi, da bi čim več izkušenj, ki jih je pridobil na bogati poti, predal mlajšim. Leta 2022 je tako izšla njegova knjižna avtobiografija Življenje, obrnjeno na glavo.
"V življenju se delajo tudi napake. Po njih sledijo padci, a se lahko po njih pobereš in vstaneš. Življenje je polno nepredvidljivih dogodkov. Želim si le, da bi imel še vedno svojo vlogo v nogometu," je Flachi, ki je nedavno na rojstnodnevni torti upihnil 49 svečk, odločen, da postane uspešen trener. Še vedno pa vztraja tudi na igrišču in nastopa za amatersko ekipo Praese. In si želi, da bi se lahko nove generacije iz njegove nesrečne zgodbe naučile čim več pozitivnega.
