Slovenci optimistični glede izboljšanja gospodarskih razmer

27% Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, skoraj trije od štirih Slovencev (73%) pa menijo, da je slab. Od zadnjega merjenja v januarju 2009 je delež tistih, ki so gospodarski položaj Slovenije ocenili kot dober, upadel za 12 odstotnih točk. Za enak delež se je povečalo število tistih, ki menijo, da je gospodarski položaj Slovenije slab. Na ravni EU 20% Evropejcev meni, da je gospodarski položaj njihove države dober, 78% pa, da je le-ta slab. Gospodarski položaj Evrope slab V primerjavi s povprečjem EU Slovenci bolje ocenjujejo stanje evropskega in svetovnega gospodarstva, čeprav sta se v obeh primerih deleža anketiranih Slovencev, ki njuno stanje ocenjujeta kot slabo, povečala. Da je gospodarski položaj Evrope dober meni 32% Slovencev, 66% jih meni, da je slab. Svetovno gospodarstvo kot dobro ocenjuje 22% Slovencev, 76% jih meni, da je slabo. Velik optimizem glede razvoja Glede razvoja gospodarskega položaja Slovenije, Evrope in sveta v prihodnjih 12 mesecih Slovence in Evropejce preveva več optimizma kot v predhodnem merjenju januarja 2009. In sicer je optimizem glede oživitve evropskega gospodarstva zajel anketirane v prav vseh državah članicah (EU27:+10%).

Slovenci: boljše od evropskega le japonsko gospodarstvo

Medtem ko Evropejci v povprečju menijo, da je evropsko gospodarstvo primerljivo z ameriškim in boljše od indijskega, ruskega in brazilskega ter slabše od japonskega in kitajskega, Slovenci ocenjujejo, da je boljše od evropskega gospodarstva le japonsko. Dve tretjini Slovencev se strinjata, da ima Evropska unija zadostno moč in mehanizmov, da ubrani svoje gospodarske interese na globalni ravni. Kot prednostni področji, na katerih bi morala ukrepati Evropska unija, da bi pomagala premagati učinke krize, so Slovenci izpostavili pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter pomoč brezposelnim.

Najpomembnejši zadevi, s katerima se po mnenju več kot polovice vprašanih trenutno sooča Slovenija, sta gospodarsko stanje in brezposelnost.

Prednost gospodarski rasti pred okoljem

53% Slovencev meni, da mora biti v Sloveniji gospodarska rast prednostna naloga kljub morebitnim vplivom na okolje. S tem se ne strinja 44% Slovencev. Na ravni EU vidi gospodarsko rast kot prednostno v primerjavi z okoljem natanko polovica vprašanih, 44% pa temu nasprotuje. Delež tistih, ki podpirajo gospodarsko rast kljub morebitnim vplivom na okolje, je glede na prejšnje merjenje (pomlad 2008) porasel za 11 odstotnih točk tako v Sloveniji kot v EU.

Razdeljena mnenja glede globalizacije Večina Slovencev (60%) se strinja s trditvijo, da je globalizacija priložnost za gospodarsko rast, pol manj vprašanih (31%) pa se s tem ne strinja. Slovenci ostajajo razdeljeni glede vloge Evropske unije v procesih globalizacije. 46% vprašanih se strinja s trditvijo, da Evropska unija državljanom omogoča, da imajo večje koristi od pozitivnih učinkov globalizacije, 46% jih temu nasprotuje. Podobna razdeljenost se kaže tudi pri vplivu globalizacije na slovensko gospodarstvo, le da je ta rahlo bolj pesimistična. 50% Slovencev se nagiba v prid trditvi, da »globalizacija pomeni grožnjo za zaposlovanja in podjetja v Sloveniji«, medtem ko je nekoliko manjšemu odstotku vprašanih (42%) bližja trditev, da »globalizacija pomeni dobro priložnost za slovenska podjetja zaradi odpiranja trgov«.

Večina zadovoljnih s svojim življenjem

S svojim življenjem je zadovoljnih 86% vprašanih Slovencev, kar je za odstotno točko manj kot ob začetku leta 2009. Finančna prioriteta večine Slovencev je plačevanje računov, polovica pa jih poskuša s trenutnim dohodkom živeti kar se da dobro.

48% v Sloveniji meni, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji dobra stvar, 36% ocenjuje, da ni niti dobro niti slabo, 14% vprašanih pa meni, da je članstvo slaba stvar. 64% Slovencev ocenjuje, da je Slovenija s članstvom v Evropski uniji pridobila, 59% jih meni, da so interesi Slovenije v Uniji upoštevani. Da je Slovenija zaradi članstva v območju evra gospodarsko bolj stabilna, meni 57% vprašanih.

Najbolj naklonjeni monetarni uniji

Podpora posameznim evropskim pobudam je sicer v primerjavi s preteklim obdobjem rahlo upadla, a ostaja precej nad evropskim povprečjem. V največji meri so Slovenci naklonjeni evropski monetarni uniji (86%), s čimer se uvrščajo na drugo mesto med EU27, ter visoko nad evropsko povprečje (61%). Širitev podpira 63% vprašanih v Sloveniji, kar je 20 odstotnih točk nad povprečjem EU27. Podpora širitvi je od prejšnjega merjenja upadla za 7 odstotnih točk, na ravni EU pa za odstotno točko.

Pri ocenjevanju dela Evropske unije so Slovenci najbolje ocenili sodelovanje na področju raziskav in inovacij ter glede zagotavljanja preskrbe z energijo.

Identiteto Slovencev določa obvladanje slovenskega jezika Euroabrometer je spraševal tudi po elementih, ki tvorijo evropsko identiteto. Po mnenju Slovencev sta najpomembnejša elementa, ki jo tvorita, geografska lega (41%) in skupne demokratične vrednote (34%), identiteto Slovencev pa v največji meri (51%) določa obvladanje slovenskega jezika.