Premier prihodnji teden pričakuje odgovor uprave in nadzornega sveta NLB, ki ju je pred nekaj tedni prosil, da izmed treh možnosti za dokapitalizacijo, ki so jih pripravili v NLB, izbereta najboljšo.
"Gre za pomembno vprašanje, kakšen nasvet bosta vladi dala uprava in nadzorni svet NLB. Potem se bo vlada že suvereno odločila kot deležnik, kaj je njeno stališče," pravi Pahor. Ponovil je, da gre za dve možnosti, in sicer dokapitalizacija iz državnega proračuna ali pa da sredstva zagotovi tuji strateški partner oz. konzorcij partnerjev.
Pahor in Križanič zanikata, da bi bila sprta
Premier priznava, da gre pri vprašanju dokapitalizacije NLB, ki je potrebna za uresničitev v strategiji zastavljenih ciljev, poleg strokovnih tudi za politično vprašanje. Glede pisanja nekaterih časnikov o domnevnem sporu med premierom in ministrom za finance Francem Križaničem na torkovem sestanku koalicije je Pahor dejal, da je "ocena polemike s finančnim ministrom pretirana". Tudi Križanič je zanikal, da bi bila s Pahorjem sprta. Dejal je, da vlada o dokapitalizaciji še ni odločala, saj da strokovne službe na finančnem ministrstvu proučujejo tri možnosti, ki so jih pripravili v NLB.
Križanič: Izbrali bomo optimalni predlog
"Izbrali bomo optimalni predlog: da bo upoštevana potrebna dokapitalizacija in rast kreditne aktivnosti ter stabilno lastništvo z vidika vrednosti kapitala, ki pripada slovenskim davkoplačevalcem. Da se ta kapital ne razgradi, da ne 'šenkamo' prevzemne premije, ter da banka ostane samostojna in neodvisna tako, da bo lahko zagotavljala stabilnost tega prostora," je dejal Križanič. Glede predloga, da bi država obdržala 25 odstotkov in eno delnico, Križanič osebno meni, da bi ta možnost ustrezala, če bi bilo lastništvo razpršeno, da pa bi, če bi nekdo pridobil 51-odstotni delež, ostali 'zaklenjeni' kot manjšinski delničar.
SLS za nujno sejo odbora za finance
Poslanska skupina SLS pa je zahtevala sklic nujne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko, na kateri naj bi ta opravil razpravo o dokapitalizaciji NLB. Kot predlagajo, naj odbor sprejme sklep, s katerim nasprotuje zmanjšanju državnega deleža v NLB.
Kot so zapisali, vlada po poročanju medijev razmišlja o prodaji oziroma dokapitalizaciji NLB na način, da bi v lastništvo banke vstopil nov strateški partner. Kot poudarjajo v poslanski skupini SLS, bi s takšno potezo država zmanjšala svoj delež v največji slovenski banki in ne bi bila več večinska lastnica banke. Obdržala bi le kontrolni delež, to je 25 odstotkov in eno delnico.
"Slovenski finančni steber mora ostati v večinski slovenski državni lasti"
V SLS nasprotujejo prodaji državnega premoženja v bankah, zavarovalnicah ter drugih infrastrukturnih in strateških podjetjih v večinski državni lasti. "Slovenski finančni steber mora ostati v večinski slovenski državni lasti, saj gre v tem primeru nedvoumno za strateško naložbo najvišjega državnega in nacionalnega pomena," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je razprodaja državne srebrnine za namen krpanja proračunske luknje zanje popolnoma nesprejemljiva.
4
