Ponedeljek, 7. 1. 2019, 12.25
5 let, 4 mesece
ZN opozarjajo, da trgovina z ljudmi večinoma ostaja nekaznovana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Trgovina z ljudmi, kriminalna dejavnost, ki sega od spolnega izkoriščanja moških, žensk in otrok do prodaje njihovih organov, ostaja po vsem svetu večinoma nekaznovana, v danes objavljenem poročilu opozarja Urad ZN za boj proti drogam in kriminalu (Unodc).
"Trgovci z ljudmi praktično ne tvegajo, da bi jih privedli pred roko pravice," navaja poročilo. Kot dodaja, se je v zadnjem času v Afriki in na Bližnjem vzhodu sicer povečalo število obsodb za kazniva dejanja, povezana s trgovino z ljudmi, a kljub tem celotno število takšnih obsodb v omenjeni regiji ostaja zelo majhno.
Izvršni direktor: Treba je okrepiti sodelovanje vseh držav
Unodc v poročilu poziva h krepitvi mednarodnega sodelovanja v boju proti kriminalnim združbam. Kot je danes dejal izvršni direktor tega urada Jurij Fedotov, "poročilo dokazuje, da moramo za zaščito vseh žrtev ter privedbo kriminalcev pred roko pravice povečati tehnično pomoč in okrepiti sodelovanje vseh držav".
Poročilo izpostavlja tudi, da oborožene skupine trgovino z ljudmi uporabljajo kot strategijo za financiranje svojih dejavnosti ali povečanje svoje delovne sile na območjih spopadov.
Najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi je spolno izkoriščanje
Unodc v poročilu zajema podatke iz 142 držav do leta 2016 in navaja, da je bilo to leto po številu oboroženih spopadov najhujše v zadnjih 30 letih. Z oboroženimi spopadi se povečuje tveganje za trgovino z ljudmi, saj takšne razmere pogosto spremljajo odpoved delovanja oblasti, prisilne selitve prebivalstva, razpad družin in gospodarska negotovost, so še poudarili pri uradu ZN.
Najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi je spolno izkoriščanje, ki predstavlja okoli 59 odstotkov te kriminalne dejavnosti. Pri tem so pri uradu ZN izpostavili primere na tisoče deklic in žensk jazidske manjšine v Iraku, ki jih je zasužnjila skrajna Islamska država. Jazidka Nadia Murad je za svoja prizadevanja za pravice žrtev lani prejela Nobelovo nagrado za mir.
Veliko tudi prisilnega dela in trgovine z organi
Druga najbolj razširjena oblika je prisilno delo, katerega žrtve predstavljajo tretjino vseh žrtev trgovine z ljudmi. Podatki o tej obliki trgovine z ljudmi se nanašajo predvsem na območje podsaharske Afrike in Bližnjega vzhoda.
Poročilo navaja tudi sto primerov trgovine z organi med letoma 2014 in 2017. Kot so zapisali, imajo trgovci z organi najraje begunska taborišča, kjer žrtvam lažno obljubljajo denar ali prevoz na varnejša območja. Pri tem so v nekaterih primerih dokazali dogovarjanja med trgovci z organi in skorumpiranimi zdravstvenimi delavci.
Ko gre za prisilne poroke, pa se trgovina z ljudmi dogaja predvsem v jugovzhodni Aziji.
Po podatkih Unodc 70 odstotkov žrtev trgovine z ljudmi predstavljajo ženske, 23 odstotkov vseh žrtev so mladoletniki. V letu 2016 je bilo žrtev trgovine z ljudmi več kot 24 tisoč, kar je več kot deset tisoč več kot leta 2011. Najbolj se je število žrtev povečalo v Amerikah in v delih Azije. Ob tem v uradu ZN sicer navajajo, da gre morda porast števila žrtev pripisati tudi učinkovitejšemu odkrivanju primerov te kriminalne dejavnosti.
