Četrtek, 4. 8. 2022, 22.24
1 leto, 10 mesecev
Zgodba, ki je svarilo za Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
86
Sredozemski otok Ciper je že skoraj pol stoletja razdeljen na južni del, ki je pod nadzorom mednarodnopravno priznane ciprske države, in severni del, ki so ga poleti 1974 zasedle turške sile. Na fotografiji vidimo Varošo, zapuščeno predmestje severnociprskega mesta Famagusta.
Ko je Rusija februarja letos napadla Ukrajino, so številni Grki poudarjali podobnost s turško okupacijo severnega dela Cipra poleti 1974. Turške okupacije tudi po skoraj pol stoletja še vedno ni konec. Bo tako dolgotrajna tudi ruska okupacija dela ukrajinskega ozemlja?
Vojna v Ukrajini traja že več kot pet mesecev. V tem času so mediji ter politični in vojaški analitiki izpostavili številne vzporednice s preteklimi vojaškimi konflikti. Zelo pogoste in priljubljene so primerjave letošnjega ruskega napada na Ukrajino z drugo svetovno vojno oziroma z dogodki pred njenim izbruhom (na primer s Hitlerjevo prigrabitvijo Sudetov).
Primerjava z Balkanom in Ciprom
Pogosto iščejo tudi vzporednice med vojno v Ukrajini in zdrsom evropskih velesil v prvo svetovno vojno. Precej so priljubljene tudi primerjave z jugoslovanskimi oziroma balkanskimi vojnami v 90. letih preteklega stoletja, zlasti zaradi podobnosti med ustanavljanjem srbskih krajin na Hrvaškem in BiH ter ustanavljanjem ruskih samooklicanih ljudskih republik v Donbasu.
Zanimiva pa je morda še ena primerjava – tista s Ciprom. Ta primerjava je zlasti priljubljena v Grčiji oziroma med Grki. Poglejmo, zakaj. Ciper je otok, ki ga je Otomansko cesarstvo osvojilo leta 1571. Leta 1878 je otok, na katerem so poleg večinskih, staroselskih Grkov živeli še manjšinski Turki, dobila v upravo Velika Britanija.
Razkol med ciprskimi Grki in Turki
Leta 1914 je London zaradi vstopa Otomanskega cesarstva v prvo svetovno vojno na strani Veliki Britaniji sovražnih centralnih sil Ciper uradno razglasil za britanski protektorat. Ciper je postal neodvisen leta 1960.
Videoposnetek o Cipru:
Grška večina je seveda hotela združitev otoka z "matico" Grčijo, tako imenovani enosis, turška manjšina, ki je imela oporo v Turčiji, pa na drugi strani o tem ni hotela niti slišati. Prav zaradi strahu pred odzivom Turčije so ciprski Grki dolgo odlašali z združitvijo.
Turška "posebna operacija" iz leta 1974
Julija 1974 pa je skupina ciprskih Grkov s pomočjo Grčije, v kateri je takrat vladala vojaška hunta, izvedla vojaški državni udar in z oblasti strmoglavila predsednika države – previdnega nadškofa Makariosa. Na oblast je prišel odločen zagovornik združitve z Grčijo Nikos Sampson. To je izkoristila Turčija in še isti mesec izvedla vojaško invazijo na Ciper.
Turki so v štirih tednih premagali ciprske in grške sile ter zasedli severni del otoka oziroma nekaj več kot 36 odstotkov Cipra. Grke, ki so živeli na severu otoka (po podatkih jih je bilo tam od 170 tisoč do okoli 200 tisoč), so Turki izgnali na jug. Prihajalo je tudi do pobojev grških civilistov ter uničevanja cerkva in grških kulturnih spomenikov.
Na drugi strani je od 50 do 60 tisoč ciprskih Turkov z juga otoka zbežalo na sever. Pred vojno so Grki predstavljali malce več kot 80 odstotkov prebivalstva otoka.
Samooklicana turška država na severu Cipra
Leta 1983 so ciprski Turki na okupiranem delu otoka razglasili samostojno državo z imenom Turška republika Severni Ciper. Te samooklicane države razen Turčije ne priznava nobena država na svetu. Po drugi strani pa je dejansko stanje takšno, da Turčija že skoraj pol stoletja brez kakšnih resnih sankcij vojaško okupira del tuje države.
Videoposnetek o Varoši, nekdaj mondenem ciprskem turističnem kraju, ki je od leta 1974 mesto duhov:
Podobno so protiukrajinsko usmerjeni pripadniki ruske manjšine v Ukrajini po strmoglavljenju proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča leta 2014 s pomočjo Rusije in ruske vojske razglasili samooklicani državi: Doneško in Lugansko ljudsko republiko.
Putinov boj za ljudske republike
Strateško pomembni polotok Krim, kjer so Rusi predstavljali večino prebivalstva, pa je ruski predsednik Vladimir Putin kar enostransko priključil k Ruski federaciji. Letos februarja je nato Putin uradno priznal še neodvisnost obeh donbaških ljudskih republik in z izgovorom, da jih skuša zaščiti pred Kijevom oziroma ukrajinskimi "nacisti", napadel Ukrajino.
Dejstvo, da je bila Turčija v času hladne vojne pomemben člen Nata, je seveda Ankari leta 1974 olajšalo okupacijo severnega dela Cipra. Američani se namreč niso nedvoumno postavili na grško oziroma ciprsko stran, saj niso hoteli tvegati preloma s Turčijo.
Odločile bodo dobave orožja
Pri rusko-ukrajinski vojni Američani nimajo takšnih zadržkov, kot so jih imeli pri Cipru leta 1974, zaradi česar izdatno oborožujejo ukrajinsko vojsko. Prav vprašanje, kako daleč bo Washington šel pri oboroževanju Ukrajine, bo zelo vplivalo na razplet vojne. Le s sodobnim zahodnim orožjem dobro oborožena ukrajinska vojska ima realne možnosti za ponovno pridobitev (vsaj dela) izgubljenega ozemlja.
Če pa Ukrajini ne bo uspelo pregnati ruske vojske, bodo na njenem ozemlju še dolga leta trajale "ciprske razmere": obstoj samooklicanih ljudskih republik, ki jih bo varovala okupacijska ruska vojska.
86