Petek, 2. 2. 2024, 18.35
3 mesece, 2 tedna
709. DAN VOJNE V UKRAJINI
Se bo Putin znebil tega človeka, še preden se bo začelo zares?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,56
Nadeždin je v zadnjih tednih konstantno pridobival podporo, številni Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi oddali svoj podpis in tako podprli njegovo kandidaturo za predsednika.
Ruska volilna komisija je danes sporočila, da je pri pregledu podpisov volivcev, ki jih je oddal opozicijski politik Boris Nadeždin, ugotovila nepravilnosti in podvomila v njihovo pristnost. Komisija bi mu zdaj lahko preprečila udeležbo na prihajajočih predsedniških volitvah, na katerih bi izzval aktualnega predsednika Vladimirja Putina. Dokončno odločitev o njegovi kandidaturi bo podala prihodnji teden.
18.25 ICJ potrdil svojo pristojnost v večjem delu ukrajinske tožbe proti Rusiji
18.10 Volilna komisija odkrila nepravilnosti pri kandidaturi Putinovega izzivalca
13.40 Zelenska poziva k vrnitvi ugrabljenih ukrajinskih otrok
11.25 Prvi človek romunske vojske: Naslednji Putinov cilj bo Moldavija
11.15 V Ukrajini po ruskem napadu več kot 40 tisoč ljudi brez elektrike
9. 30 Ukrajinski vrhovni poveljnik opozarja na pomanjkanje streliva
18.25 ICJ potrdil svojo pristojnost v večjem delu ukrajinske tožbe proti Rusiji
Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je danes potrdilo svojo pristojnost odločanja v večjem delu ukrajinske tožbe proti Rusiji zaradi kršitev konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina je omenjeno tožbo na ICJ vložila kmalu po začetku ruske invazije leta 2022.
Sodni postopek pred ICJ v tožbi Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida se je začel marca 2022, manj kot mesec dni po ruski invaziji na zahodno sosedo, vendar je v njem sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala.
Slovenija, ki se je kot ena od 32 držav pridružila postopku na strani Ukrajine, je danes pozdravila odločitev ICJ o pristojnosti v tem primeru. "Sodišče je s tem pritrdilo tudi navedbam Slovenije, ki je v postopku poudarila, da je namen konvencije preprečevanje enega izmed največjih mednarodnih hudodelstev," je na omrežju X zapisalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Meddržavno sodišče je kmalu zatem odločilo, da mora Rusija nemudoma prenehati izvajanje vojaških operacij v Ukrajini, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. V Kremlju so poziv sodišča zavrnili in izrazili dvom v njegovo pristojnost v tem primeru.
Sodišče se je nato danes izreklo za pristojno za odločanje o veliki večini vprašanj, ki so obravnavana v ukrajinski tožbi. Izjema je trditev Kijeva, da je že sama uporaba sile s strani ruskih sil v Ukrajini v nasprotju s konvencijo o genocidu. ICJ za odločanje o tem ni pristojen, so danes presodili sodniki.
Meddržavno sodišče prav tako ni pristojno za odločanje o ukrajinski trditvi, da Rusija krši konvencijo o genocidu tudi s priznanjem separatističnih regij Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine za samostojni ljudski republiki, so danes še odločili sodniki na ICJ.
18.10 Volilna komisija odkrila nepravilnosti pri kandidaturi Putinovega izzivalca
Ruska volilna komisija je danes sporočila, da je pri pregledu podpisov volivcev, ki jih je oddal opozicijski politik Boris Nadeždin, ugotovila nepravilnosti in podvomila v njihovo pristnost. Komisija bi mu zdaj lahko preprečila udeležbo na prihajajočih predsedniških volitvah, na katerih bi izzval aktualnega predsednika Vladimirja Putina. Dokončno odločitev o njegovi kandidaturi bo podala prihodnji teden.
Ena najtežjih služb v Rusiji je biti politik, ki se postavi nasproti Vladimirju Putinu.
"Ko vidimo na desetine ljudi, ki jih ni več na tej Zemlji, a se vseeno podpisujejo, se postavlja vprašanje o etičnih standardih osebe, ki te podpise zbira," je dejal namestnik predsednika komisije Nikolaj Bulajev. Nadeždina in drugega kandidata Sergeja Malinkoviča je pozval, naj se v ponedeljek zglasita pred komisijo, kjer jima bodo predstavili rezultate preverjanja.
Šestdesetletni Nadeždin je že zavrnil obtožbe in posvaril, da se bo v primeru zavrnitve kandidature obrnil na sodišče. "Če kdo vidi mrtve duše na mojih seznamih podpisov, naj teh vprašanj ne naslavlja name," je še dodal in na Telegramu objavil fotografije ljudi, ki čakajo v vrsti, da bi oddali podpise njegovi kandidaturi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Boris Nadeždin
Nadeždin je v zadnjih tednih konstantno pridobival podporo, številni Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi oddali svoj podpis in tako podprli njegovo kandidaturo za predsednika. Opozicijski politik je nato v sredo komisiji predal več kot sto tisoč potrebnih podpisov volivcev, ta pa bo prihodnji teden odločila, ali bo Nadeždin lahko kandidiral.
Poleg tega, da se odkrito zavzema za konec vojne proti Ukrajini, Nadeždin podpira tudi osvoboditev političnih zapornikov in normalizacijo odnosov z Zahodom. Dodal je, da bi si v primeru izvolitve prizadeval za pogajanja in podpis mirovne pogodbe z Ukrajino.
Če bo volilna komisija odobrila njegovo kandidaturo, se bo marca lahko potegoval za predsedniški položaj kot kandidat stranke Državljanska iniciativa.
13.40 Zelenska poziva k vrnitvi ugrabljenih ukrajinskih otrok
Soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska je mednarodno skupnost pozvala k okrepitvi prizadevanj za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so jih med vojno nezakonito odpeljali v Rusijo. Po podatkih Kijeva so odpeljali okoli 20 tisoč otrok.
Na dvodnevni mednarodni konferenci v Rigi z naslovom Ruska vojna proti otrokom je soproga ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v četrtek poudarila, da je treba narediti več. Vse države in vse mednarodne organizacije lahko pomagajo Ukrajini pri vračanju otrok, ki jih je ugrabila Rusija, je poudarila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
V pogovoru za Radio Svobodna Evropa v Rigi je opozorila na ključen pomen hitrega ukrepanja, saj Rusija pospešuje postopke posvojitev ukrajinskih otrok. Dlje časa so v Rusiji, globlji vpliv ima to na njihova življenja, je dejala. Pojasnila je še, da Kijev z zahodnimi zaveznicami razvija pravne mehanizme za okrepitev pritiska na Moskvo, da bi vrnila otroke.
Ukrajina je do zdaj identificirala skoraj 20 tisoč otrok, ki naj bi jih odpeljali v Rusijo ali na območja v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija. Do zdaj so jih vrnili le nekaj sto.
Latvijski predsednik Edgars Rinkevičs je obtožil Rusijo, da z ugrabitvami ukrajinskih otrok namerno uničuje njihovo identiteto ter jim povzroča globoke čustvene in psihološke travme. To je kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki bi jo lahko opredelili kot vojni zločin, je poudaril.
Na konferenci je z udeleženci svoje izkušnje delilo devet ukrajinskih otrok, ki se jim je od začetka vojne uspelo vrniti iz Rusije. Ena od njih je povedala, da so jim govorili, da Ukrajine nikoli ni bilo in je ne bo ter da so Rusi, poroča estonska javna televizija ERR.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je zaradi nezakonite deportacije več tisoč ukrajinskih otrok z okupiranih območij v Ukrajini marca lani izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove. Moskva obtožbe zanika in poudarja, da nalog nima pomena, saj Rusija ne priznava pristojnosti ICC.
11.25 Prvi človek romunske vojske: Naslednji Putinov cilj bo Moldavija
Romunija ni pripravljena na morebitno vojno z Rusijo in se mora nanjo pripraviti, je dejal poveljnik oboroženih sil Romunije Gheorghita Vlad.
"Prebivalstvo Romunije, tako kot celotno prebivalstvo EU in Evrope, mora biti zaskrbljeno," je v intervjuju za časopis Europa Libera Romania dejal Vlad.
"Če Putin zmaga v Ukrajini, bo njegova naslednja tarča Moldavija. Priča bomo napetostim na Zahodnem Balkanu," je dodal romunski general. "Več kot prepričan sem, da se bo Putinova politika v bližnji prihodnosti še stopnjevala."
Vlad se je zavzel za uvedbo prostovoljnega vojaškega usposabljanja za moške in ženske do 35. leta. Kot razlog za slabo pripravljenost vojske je general navedel odpravo obveznega služenja vojaškega roka v Romuniji.
Vlad je pozval tudi k reformam za okrepitev obrambe Romunije pred ruskimi droni. Ostanke enega od brezpilotnih ruskih letalnikov so namreč lani septembra našli v Romuniji. Drona ni bilo mogoče sestreliti, ker romunska zakonodaja tega ne dovoljuje, je dejal general. "Nismo imeli nobenih bojnih sistemov," je dodal.
Njegov poziv k ukrepanju odmeva podobna nedavna opozorila drugih zahodnih vojaških in obrambnih voditeljev, vključno s poveljnikom britanske vojske generalom Patrickom Sandersom.
11.15 V Ukrajini po ruskem napadu več kot 40 tisoč ljudi brez elektrike
V ruskem napadu na ukrajinsko regijo Dnipropetrovsk je bila ponoči poškodovana energetska infrastruktura, je danes sporočil guverner regije Sergij Lisak in dodal, da je brez elektrike ostalo več kot 40 tisoč ljudi. Zaradi ruskega obstreljevanja je brez elektrike tudi približno 64 krajev v Harkovu. V Hersonu sta bila v ruskem napadu ubita dva Francoza.
Ruske sile so regijo Dnipropetrovsk napadle s 24 droni, je sporočila ukrajinska vojska in dodala, da jih je enajst sestrelila zračna obramba. "Zaradi napada je brez elektrike ostalo več kot 40 tisoč ljudi," je opozoril Lisak. Brez elektrike sta ostala tudi dva rudnika, reševalci so na varno evakuirali približno sto rudarjev, ki so bili ujeti pod zemljo.
Ukrajinski distributer električne energije Ukrenergo je potrdil, da je bila med napadom poškodovana ena od njegovih transformatorskih postaj v kraju Krivoj Rog. Po navedbah Lisaka pa je bil v ruskem obstreljevanju vasi Pokrovske v Dnipropetrovsku ranjen 37-letni moški.
V regiji Harkov pa je po navedbah ukrajinskih oblasti zaradi ruskega obstreljevanja brez elektrike približno 64 krajev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je napad z droni izvedla tudi na mesto Berislav v regiji Herson. V napadu sta bila ubita dva francoska državljana, še štirje pa so bili lažje poškodovani, je sporočila ukrajinska policija. O smrti dveh francoskih državljanov je poročal tudi guverner regije Oleksandr Prokudin, ki pa trdi, da so bili v napadu ranjeni še trije tuji državljani.
Smrt svojih državljanov je potrdila tudi Francija. "Rusko barbarstvo je bilo uperjeno proti civilistom v Ukrajini. Dva francoska humanitarna delavca sta svojo predanost Ukrajincem plačala z življenjem," je na omrežju X zapisal francoski zunanji minister Stephane Sejourne in dodal, da bo Rusija morala odgovarjati za svoje zločine.
Napade z droni naj bi nadaljevala tudi ukrajinska vojska. Po navedbah guvernerja ruske regije Belgorod Vjačeslava Gladkova je ukrajinska vojska v četrtek z več kot desetimi droni napadla več vasi v regiji. O morebitnih žrtvah napada ali škodi ni poročal.
9.30 Ukrajinski vrhovni poveljnik opozarja na pomanjkanje streliva
Zaloge streliva se zaradi intenzivnih sovražnosti v Ukrajini izčrpavajo, je v prispevku za ameriški CNN opozoril vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni. Poudaril je, da se Ukrajina spopada z zmanjšanjem vojaške podpore Zahoda, in pozval k povečanju proizvodnje lastnega arzenala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaloge streliva se zaradi intenzivnih sovražnosti v Ukrajini izčrpavajo, je v prispevku za ameriški CNN opozoril vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni. Poudaril je, da se Ukrajina sooča z zmanjšanjem vojaške podpore Zahoda, in pozval k povečanju proizvodnje lastnega arzenala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Spopasti se moramo z zmanjšanjem vojaške podpore ključnih zaveznikov, ki se spopadajo z lastnimi političnimi napetostmi," je Zalužni zapisal v prispevku za spletno stran CNN. Pojasnil je, da se zaloge streliva in druge opreme izčrpavajo zaradi intenzivnih sovražnosti v Ukrajini ter tudi zaradi globalnega pomanjkanja pogonskih polnil za strelivo.
V luči tega je pozval h krepitvi ukrajinske obrambne proizvodnje ter opozoril na nepopolnost regulativnega okvira na tem področju in delno monopolizacijo obrambne industrije v državi. "To povzroča ozka grla v proizvodnji, na primer pri strelivu, ki še povečujejo odvisnost Ukrajine od njenih zaveznikov," je zapisal.
Po besedah Zalužnega bi morala Ukrajina med drugim hitro povečati poceni proizvodnjo lastnega arzenala, sodobnih in učinkovitih vozil brez posadke, navaja dpa.
Dodal je, da ima Rusija prednost pred Ukrajino tudi pri mobilizaciji vojakov. Pri tem je namignil, da Kijev ni pripravljen sprejeti "nepriljubljenih ukrepov" za povečanje števila pripadnikov oboroženih sil. O osnutku zakona o mobilizaciji ravno razpravlja parlament v Kijevu.
Nedavno so se znova zaostrili odnosi med Zalužnim in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, potem ko naj bi Zelenski priljubljenega generala v ponedeljek pozval k odstopu, ki ga je ta zavrnil. V Kijevu so poročanje o pozivu k odstopu zanikali.
Spor med predsednikom in generalom traja že mesece, zaostril pa se je predvsem po spodleteli ambiciozni ukrajinski ofenzivi lani poleti.
