Nedelja, 1. 9. 2019, 8.56
4 leta, 8 mesecev
Steinmeier ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,92
4
Nemški predsednik Steinmeier je Poljsko prosil za odpuščanje za vse grozote, ki so ji bile storjene med drugo svetovno vojno.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je ob obletnici začetka druge svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje za vse grozote, ki so jim bile storjene med vojno. Spominu na začetek vojne pred 80 leti se je ob zori v kraju Wielun, kjer se je začel napad nacistične Nemčije na Poljsko, poklonil skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.
"Moj poklon žrtvam napada na Wielun. Moj poklon poljskim žrtvam nemške tiranije. Prosim vas za odpuščanje," je v nemščini in poljščini dejal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.
Nemški napad na Wielun kot uvod v krvavo morijo
V poljskem mestu Wielun je bil storjen prvi vojni zločin druge svetovne vojne. Nemška Luftwaffe je prvega septembra 1939 ob zori bombardirala omenjeno mesto, ki ni imelo nobenega posebnega vojaškega pomena. Ubitih je bilo okoli 1.200 civilistov. Prve bombe so padle na mestno bolnišnico, ki je imela na strehi narisan velik rdeč križ. Nemci so porušili okoli tri četrtine mesta.
Nacistična Nemčija je prvega septembra 1939 ob zori začela z bombardiranjem poljskega mesta Wielun, kar velja za uvod v krvavo morijo, v kateri je bilo po vsem svetu ubitih okoli 60 milijonov ljudi. Na fotografiji nemški nacistični voditelj Adolf Hitler.
Napad na mesto je bil del splošnega napada Nemčije na Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna. Med njo je bilo po vsem svetu ubitih okoli 60 milijonov ljudi, desetina vseh žrtev pa so bili poljski državljani. Med njimi so bili trije milijoni Judov.
Duda: Ne smemo pozabiti na drugo svetovno vojno
Poljski predsednik Andrzej Duda je na spominski slovesnosti, ki so ji prisostvovali tudi predsedniki drugih evropskih držav, opozoril, da se je druga svetovna vojna začela z vojnim zločinom: "Kdo bi si mislil, da se bo druga svetovna vojna začela s tako grozljivim in barbarskim dejanjem, ki v resnici ni bilo vojaško dejanje, ampak teroristično dejanje in napad na običajne ljudi."
"Ne smemo pozabiti na drugo svetovno vojno, pa četudi njene priče odhajajo. Ne smemo dopustiti, da bi se to, kar se je zgodilo v Wielunu in pozneje v mnogo poljskih mestih, še kdaj ponovilo," je še dodal Duda. Ob tem se je zahvalil tudi Steinmeierju, ker je prišel na slovesnost: "Hvala vam za vašo prisotnost tu, da se bodo Nemci lahko podučili o tragediji Wieluna in njegovih prebivalcev ter kako je bil videti začetek druge svetovne vojne."
Steinmeier je priznal, da dogodki v Wielunu v Nemčiji niso dovolj znani. Vendar pa sta kljub tragičnim zgodovinskim dogodkom skupaj z Dudo poudarila, da je treba spravo med narodoma in državama nadaljevati. Sama sta vneta zagovornika sprave, sta zatrdila predsednika.
Kritičen tudi do obnavljanja imperializma
Poljski predsednik je na slovesnosti kritiziral tudi imperialistične težnje v Evropi. "V zadnjem času vidimo celo obujanje imperialističnih teženj v Evropi, poskuse spreminjanja meja s silo, napade na druge države, zavzemanje ozemelj in zasužnjevanje prebivalcev," je dejal Duda na slovesnosti.
Poljski predsednik na današnji slovesnosti.
Duda v svojem nagovoru sicer ni poimenoval Rusije, a je bilo jasno, na koga misli, ko je navedel "vojaške akcije proti Gruziji leta 2008 in Ukrajini leta 2014, ki so vodile v spremembe meja".
Voditelje evropskih in drugih držav je pozval, da se zoperstavijo agresorjem in naj jim ne popuščajo. "Morajo slediti sankcije, odločna dejanja, mora biti jasno, da bo vsaka vojaška agresija naletela na trden odgovor, odločen in močan," je dejal Duda. "Zatiskanje oči ni dober recept za vzdrževanje miru. Je pa to dobra pot za vzpodbujanje agresivnih osebnosti, da se jim da zelena luč za nove napade," je še dodal.
Poljski premier: Država bi morala zahtevati odškodnino
Prisotnost nemškega predsednika v Wielunu je oblika moralnega zadoščenja, soočanje s težko zgodovinsko resnico pa krepi odpuščanje in gradi prijateljstvo, je še dejal Duda. Steinmeier je še izrazil hvaležnost Poljski za pripravljenost na spravo, pa tudi za njena prizadevanja za svobodo, kar je, kot je poudaril, pomagalo pri rušenju železne zavese.
Poljski premier Mateusz Morawiecki meni, da bi morala Poljska zahtevati odškodnino za izgube med drugo svetovno vojno.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je bil medtem na slovesnosti v Gdansku manj spravljiv. Dejal je, da bi Poljska morala zahtevati odškodnino za izgube med drugo svetovno vojno. "Moramo spregovoriti o teh izgubah. Moramo zahtevati resnico in moramo zahtevati odškodnino," je dejal poljski premier.
Izgube, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, so bile desetkrat višje od stroškov, ki jih je namenila za izgradnjo in razvoj države po prvi svetovni vojni, je še dejal Morawiecki. Smrt šestih milijonov poljskih državljanov je ob tem označil za genocid velikanskih razsežnosti in genocid poljskega naroda.
Poljski predsednik kritičen zaradi obnavljanja imperializma
Glavna spominska slovesnost bo v Varšavi
Glavna spominska slovesnost ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne je sicer danes v Varšavi. Na slovesnosti pričakujejo delegacije iz več kot 40 držav. Prišlo je tudi okoli 20 predsednikov držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor.
Pahor je po koncu spominske slovesnosti dejal, da ga je skozi današnjo slovesnost spremljala Antigonina misel: "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu."
Kot so poudarili v predsednikovem uradu, je današnje srečanje svetovnih voditeljev v Varšavi namenjeno potrditvi skupne zavezanosti k ohranjanju miru. "Republika Slovenija dogodku pripisuje velik simbolen pomen, saj so tovrstne obeležitve opomin pred pozabo na grozote vojne in utrjujejo spravo med evropskimi narodi," so zapisali v sporočilu za javnost.
Predsednik je imel ob robu slovesnosti tudi več dvostranskih srečanj - sestal se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, slovaško predsednico Zuzano Čaputovo in latvijskim kolegom Egilsom Levitsom.
4