Sobota, 25. 12. 2021, 18.08
2 leti, 5 mesecev
Počilo je kot v vojni: tragični ognjemet, ki je šokiral Evropo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
11
Enschede je bil tistega usodnega 13. maja zavit v gromozanski oblak toksičnega črnega dima.
Ob jutrišnjem uradnem blagoslovu za začetek bobnenja pirotehnike, ki ga bomo v Sloveniji marsikje poslušali do prvega jutra v letu 2022, smo se spomnili na verjetno najzloglasnejši ognjemet v zgodovini Evrope, morda tudi sveta. Ne sicer na silvestrski večer, temveč na pomladni dan leta 2000 je v stanovanjski soseski v nizozemskem mestu Enschede dramatično eksplodirala tovarna pirotehnike. Žrtev je bilo ogromno.
13. maja 2000 je okoli poldneva zagorelo v proizvodni hali tovarne SE Fireworks, ki je predelovala in proizvajala ognjemetna pirotehnična sredstva. V prostoru je bilo takrat približno 900 kilogramov eksplozivnih sredstev, ki se uporabljajo pri proizvodnji pirotehnike.
Požar se je širil prehitro, da bi ga bilo mogoče zaustaviti, preden bi dosegel skladišče, kjer je bilo, to so preiskovalci ugotovili pozneje, nepravilno shranjenih skoraj 180 ton pirotehničnih sredstev. Ko so jih dosegli ognjeni zublji, se je zgodila ena največjih serij eksplozij na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Nizozemci dogodku v Enschedeju pravijo "Vuurwerkramp", kar je nizozemsko za "pirotehnična katastrofa".
Ropotanje tovarne pirotehnike, ki je stala sredi mestne soseske Roombeek, je uničilo več kot 400 stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb ter poškodovala še dodatnih skoraj 1.500 poslopij. Soseska Roombeek je bila zaradi nesreče, ki je tla stresla tudi v 30 kilometrov oddaljenih krajih, tako rekoč porušena do tal.
Glavni razlog za to, da je eksplozija tovarne porušila toliko hiš in ustvarila več kot 1.200 brezdomcev, je bila hitra širitev mesta Enschede. Ko so leta 1977 odprli tovarno pirotehnike SE Fireworks, je ta namreč stala zunaj mestnih meja. Ker je nizozemski trg nepremičnin cvetel in se razvijal, so okrog nje nato počasi zrasle poceni stanovanjske enote, ki so tvorile sosesko Roombeek.
Posledice eksplozije tovarne pirotehnike. Strokovnjaki so kasneje opozorili, da mestne oblasti v Enschedeju ob načrtovanju širitve stanovanjskih sosesk niso upoštevale tako imenovanega varnostnega principa BANANA - Build Absolutely Nothing Anywhere Near Anything oziroma "Absolutno ne zgradi ničesar blizu česarkoli".
Nesreča v tovarni pirotehnike je terjala 23 smrtnih žrtev, okoli tisoč ljudi pa je bilo poškodovanih.
Na mestu, kjer je bila tovarna, je nastal poldrugi meter globok krater s premerom 13 metrov. Uničenih je bilo tudi več sto avtomobilov.
Silovitost prve eksplozije je bila po uradnih podatkih primerljiva z eksplozijo slabe tone eksploziva TNT, moč zadnje, najgrozovitejše eksplozije, pa je ustrezala štiri do pet tisoč kilogramov eksploziva TNT; so kasneje ocenili preiskovalci dogodka.
Reševalci, ki so na pomoč v Enschede prihiteli tudi iz sosednje Nemčije, so razmere v mestu opisali kot vojne. Predvsem soseska Roombek je bila po tem, ko se je polegel dim, videti kot po bombardiranju z letali.
Vodilna v podjetju sta vedela za nepravilnosti, ki so bile vzrok nesreče, in pobegnila od doma
Silovitost eksplozije in obseg materialne škode, ki je po ocenah nizozemskih oblasti znašala okoli pol milijarde evrov, bi bila najverjetneje precej manjša, če tovarna ogromne količine pirotehnike, ki je eksplodirala, takrat mimo protokola ne bi nepravilno skladiščila kar v transportnih zabojnikih namesto v temu namenjenih bunkerjih.
To sta zagotovo vedela tudi menedžerja tovarne Rudi Bakker in Willie Pater, saj sta po eksploziji sprva izginila s svojih domov, kjer ju je za pojasnila iskala nizozemska policija. Bakker se je oblastem sicer predal še isti dan, Pater pa naslednji. Leta 2002 sta bila zaradi nespoštovanja varnostnih in okoljskih pravilnikov obsojena na prestajanje šestmesečne zaporne kazni.
Nizozemski forenziki med pregledovanjem ruševin, ki jih je za sabo pustila eksplozija tovarne s pirotehniko maja 2000.
Kaj ali kdo je zanetil prvo iskro? To tudi po 21 letih še vedno ni jasno.
Možna scenarija sta bila po mnenju preiskovalcev nesreče dva: ali električni kratki stik ali pa sabotaža.
Pokazateljev, da bi lahko začetni požar, ki je nato sprožil eksplozijo, povzročila napaka v električni napeljavi, preiskovalci eksplozije do zdaj še niso našli.
Za storitev kaznivega dejanja požiga so nizozemske oblasti medtem leta 2000 obtožile 33-letnega Andréja de Vriesa in ga obsodile na 15-letno zaporno kazen, a je bil nato leta 2003 zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
S številnih hiš v Enschedeju, ki sicer niti približno niso bile v neposredni bližini tovarne pirotehnike, je udarni val eksplozije odpihnil strešno kritino.
Verjetno najslavnejši "ognjemet" vseh časov
Katastrofa v Enschedeju, čeprav ni bila edina tovrstna nesreča, še danes velja za najbrž najbolj prepoznavno v zgodovini. Razlogov za to je več.
Šlo je za prvo veliko nesrečo s pirotehniko, pri kateri je uspelo snemalcu na kamero ujeti celotno razsežnost eksplozije. Čeprav je umrlo manj ljudi (23 proti 26) kot devet let prej v podobni nesreči v Maleziji, je bilo v Enschedeju poškodovanih skoraj desetkrat več ljudi, gmotna škoda pa je bila skoraj dvatisočkrat večja.
Ogromno publicitete je incident dobil tudi zato, ker se je zgodil na Nizozemskem, v enem najrazvitejših delov Evrope in sveta, kjer pri proizvodnji pirotehničnih sredstev praviloma veljajo strožji varnostni standardi kot v Aziji ter Srednji in Južni Ameriki, kjer se je do zdaj zgodila večina velikih pirotehničnih nesreč.
Tovarna in skladišče pirotehnike v Enschedeju, natančneje v soseski Roombeek, pred eksplozijo.
Večji pirotehnični incidenti, podobni tistemu v Enschedeju leta 2000:
Malezija, 1991: eksplozija v tovarni Bright Sparklers, 26 smrtnih žrtev.
Danska, 2004: katastrofa v Seestu na Danskem, samo ena smrtna žrtev zaradi pravočasne evakuacije okoliških prebivalcev.
Istanbul, 2008: eksplozija v nezakoniti proizvodnji pirotehnike, več kot 20 smrtnih žrtev.
Sivakasi, Indija, 2012: prav tako je eksplodiralo v tovarni, ki ni imela dovoljenja za proizvodnjo pirotehnike, 40 smrtnih žrtev.
San Pablito, Mehika, 2016: eksplozija na tržnici s pirotehniko. Smrtnih žrtev je bilo vsaj 42.
Puttingal, Indija, 2016: eksplozija skladišča pirotehničnih sredstev, uporabljenih na verskem festivalu in tekmovanju v prirejanju ognjemetov. Umrlo je kar 111 ljudi.
Tangerang, Indonezija, 2017: zaradi eksplozije v skladišču tovarne pirotehničnih sredstev je življenje izgubilo vsaj 49 ljudi.
Prvotna različica članka je bila objavljena 31. decembra 2018.
11