Obama počasi izpolnjuje obljube o transparentnosti

Na novo ustanovljena agencija naj bi javnosti omogočila dostop do več kot 370 milijonov arhiviranih strani, a začetne optimistične napovedi se uresničujejo počasi, po prepričanju nekaterih pa ima vlada zdaj celo več skrivnosti kot prej.

Obetajoči začetki…Po poročanju Washington Posta so bile v preteklem letu v primerjavi z letom 2010 posameznikom in medijem informacije vladnih uradov težje dosegljive. V letu 2011 so zvezne oblasti tako večkrat zavrnile zahtevke za posredovanje informacij. Neodgovorjenih zahtevkov, naslovljenih predvsem na ministrstvo za domovinsko varnost, se je do konca lanskega leta nabral več kot 30.000.

Freedom of Information Act (FOIA), zakon o prostem dostopu do informacij javnega značaja, ki niso označene kot zaupne, je sicer začel veljati že leta 1967. Ta izvršni oblasti nalaga, da vse tiste informacije, ki nimajo pomena za državno varnost, postanejo prosto dostopne javnosti. Zaradi afere WikiLeaks in podobnih primerov uhajanja informacij pa tako kongres kot senat v zadnjem času zaostrujeta zakonodajo in dostopnost informacij javnosti.

Ta trend je v očitnem nasprotju z Obamovo izjavo iz januarja 2009, na dan, ko je nastopil svoj mandat. Takrat je dejal, da mora v primeru dvoma o dostopnosti posamezne informacije prevladati njena dostopnost. Prvi rezultati te politike so bili dejansko zelo obetajoči, saj se je količina zahtevkov po informacijah povečala, delež zavrnjenih zahtevkov pa zmanjšal.

… in ponovno nazadovanjeA po navedbah Washington Posta se je napredek od takrat upočasnil, na določenih ministrstvih pa se je pozitivni trend celo obrnil, saj je lani količina zavrnjenih zahtevkov narasla že za deset odstotkov. Tudi deklasifikacija 370 milijonov arhivskih strani poteka počasi, do zdaj jih je namreč javnosti in raziskovalcem postalo dostopnih le dobrih 41 milijonov. Sheryl Shenberger, direktorica na novo ustanovljene agencije za deklasifikacijo arhivov, je priznala, da bodo imeli težave s spoštovanjem roka, ki je postavljen do leta 2013, ter opozorila na pomanjkanje sredstev in kadrov na posamičnih agencijah. Po besedah Shenbergerjeve bodo do naslednjega leta sicer naredili velik napredek pri doseganju zastavljenih ciljev, a doseči jim jih vendarle ne bo uspelo. Ena največjih težav pri omogočanju dostopa do arhivov je finančna podhranjenost nove agencije, saj je ta za svoje dejavnosti lani dobila le dobrih 52 milijonov dolarjev. To predstavlja zgolj en odstotek proračuna agencije, ki skrbi za klasifikacijo dokumentov, ta namreč razpolaga z več kot 11 milijardami dolarjev.