Ponedeljek, 13. 4. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Novi zvezdniki v dobi morilskega virusa #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,09
22
Christian Drosten je vodja inštituta za virologijo na berlinski Charite. Skupaj s svojimi sodelavci je že januarja razvil test za odkrivanje okužb z novim koronavirusom in čez noč v Nemčiji postal medijska zvezda.
Virologi, imunologi in epidemiologi so bili do zdaj večinoma znani le v ozkih strokovnih krogih. Pandemija novega koronavirusa pa je iz njih naredila ljubljence medijev in skoraj zvezdnike. Številni v njih vidijo celo odrešenike.
Nemškega virologa Christiana Drostna bi lahko šaljivo opisali kot nekakšnega laboratorijskega mačka. Čeprav je eden od najboljših strokovnjakov za viruse na svetu, je zunaj strokovnih krogov pred pohodom novega koronavirusa zanj vedel le malokdo. Po krivici, kajti za seboj ima kljub le 47 letom briljantno kariero. Ko je bil sodelavec inštituta za tropsko medicino v Hamburgu, je bil eden od odkriteljev novega virusa z imenom sars (uradno sars-cov-1), ki je leta 2002 izbruhnil na Kitajskem in po svetu moril do poletja 2003. Drosten je tudi razvil test za odkrivanje okužb s sarsom. Iz Hamburga ga je poklicna pot vodila v Bonn, na inštitut za virologijo, od tam pa je leta 2017 prišel na inštitut za virologijo na berlinskem kliničnem centru Charite. Tu je Drosten s svojimi sodelavci januarja letos razvil prvi test na svetu za odkrivanje novega virusa, ki je dobil uradno ime sars-cov-2, a mu ljudje večinoma rečejo novi koronavirus, koronavirus ali samo korona.
Germofob, ki ne pije iz kozarca
Drosten, ki je malce germofoba (v strahu pred okužbo nikoli ne pije piva, natočenega v kozarec, ampak vedno iz steklenice), je v obdobju koronakrize postal svetovalec nemške kanclerke Angele Merkel in nemškega zdravstvenega ministra Jensa Spahna. Drosten napoveduje, da se bo z novim koronavirusom v prihodnje okužilo kar od 60 do 70 odstotkov Nemcev. Sprva je napovedoval, da bodo okužbe z novim koronavirusom pojenjale poleti in se znova pojavile ob koncu leta, a zdaj (ko tudi z južne poloble prihajajo novice o okužbah) pravi, da morda ne bo tako. Nemci, ki so prepričani, da novi virus ni tako strašen, ga imajo za preveč črnogledega in apokaliptičnega. Na svojo e-pošto dobiva tudi pisma s sovražno vsebino. Tako ga je nekdo celo obtožil, da je osebno odgovoren za samomor finančnega ministra zvezne dežele Hessen Thomasa Schäferja. Ta naj bi si vzel življenje, ker ga je tako potrla gospodarska kriza, ki jo povzročajo ukrepi za zajezitev širjenja pandemije. Takrat je Drosten celo premišljeval o tem, da bi se umaknil iz medijev.
Drosten ima velik vpliv na nemško vladno politiko o pandemiji novega koronavirusa. Med drugim svetuje zdravstvenemu ministru Jensu Spahnu. Da njegove nasvete posluša tudi nemška kanclerka Angela Merkel, je bilo jasno takrat, ko je Merklova dejala, da se bo z novim koronavirusom okužilo od 60 do 70 odstotkov Nemcev.
"Hollywoodski" virolog
Skoraj popolno nasprotje Drostna je 42-letni virolog Hendrik Streeck z bonskega inštituta za virologijo, ki se je pred pandemijo novega koronavirusa ukvarjal predvsem z virusom HIV. Že na videz sta si zelo različna. Če je Drosten že na prvi pogled učenjakar, je Streeck videti kot kakšen filmski zvezdnik. In če so Drostna za svojega vzeli tisti, ki svarijo pred novim virusom, je Streeck postal ljubljenec tistih Nemcev, ki so prepričani, da je strah pred novim virusom pretiran. Razliko med Streeckom in Drostnom je vzel pod drobnogled švicarski Neue Zürcher Zeitung. Streecka je opisal kot nasmejanega in optimističnega, za Drostna pa zapisal, da je v njegovih očeh nekaj mračnega in da je podoben zdravniku, ki na koncu trpečega boja pride k tvoji bolniški postelji in ti pove, da ti žal ne more več pomagati.
In če Drosten več ali manj tiči v svojem laboratoriju in se ukvarja samo z virusi, se je Streeck v začetku marca odpravil v nemški Vuhan – občino Gangelt v okraju Heinsberg – da bi tam ugotovil, kako vpliva novi koronavirus virus na človeka in kakšna so dejstva na terenu. Že na svojem prvem obisku je odkril dva nova bolezenska znaka okužbe z novim koronavirusom, in sicer začasno izgubo vonja in okusa. Še več prahu pa je dvignil pred dnevi, ko je javno predstavil začasne ugotovitve raziskave, ki jo od konca marca izvajajo v Gangeltu s podporo vlade zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija. Po teh ugotovitvah je v Gangeltu pred okužbo z novim koronavirusom imunih okoli 15 odstotkov prebivalcev (to so konservativne ocene, pravi Streeck), smrtnost pa je 0,37-odstotna.
Napetosti med Drostnom in Streeckom?
Zaradi teh ugotovitev zmajuje z glavo Drosten, ki pravi, da bi moral Streeck, preden je prišel v javnost s temi ugotovitvami, te predstaviti v znanstvenem članku. Za novinarsko konferenco, na kateri je Streeck predstavil svoje začasne ugotovitve, pa je Drosten dejal, da je dala premalo pojasnil. Je pa pri nečem Streeck le bolj črnogled od večine ljudi. Če skorajda ves svet željno pričakuje cepivo proti novemu koronavirusa ali išče čudežno zdravilo, pa Streeck poudarja, da ni nujno, da bomo kmalu dobili učinkovito cepivo. Pri tem opozarja na to, da še po desetletjih nismo dobili cepiva proti virusu HIV.
Šved, ki buri duhove
Velika večina držav na svetu izvaja ukrepe za zajezitev, nekatere bolj stroge, druge manj. A obstaja država, ki se je (za zdaj) odločila za bolj liberalen pristop, s čim manj vladnimi prepovedmi in le s prepričevanjem ljudi, da naj se v obdobju pandemije držijo načel socialne distance in delajo od doma, če le lahko. Ta država je Švedska, kjer je glavni epidemiolog v državi 63-letni Anders Tegnell. Ta sicer načeloma ne zavrača strogih omejevalnih ukrepov, ki so jih uveljavile številne države, a po drugi strani daje protislovne izjave o tem, kdaj jih sprejeti. Tako je za spletno stran thelocal.dk dejal, da so to ukrepi, ki jih imaš lahko samo omejen čas, zato je boljše, da jih prihraniš za takrat, ko jih res potrebuješ. Če jih uporabiš prezgodaj, se jih bodo ljudje naveličali.
Anders Tegnell je glavni epidemiolog v švedski državni agenciji za javno zdravje in je neodvisen od vlade. Sam zase pravi, da je med Švedi priljubljen, toda pred dnevi je proti njegovemu pristopu, ki teži k čimprejšnji čredni imunosti, v odprtem pismu protestiralo okoli 2.300 švedskih akademikov.
Spet drugače je govoril za britanski Mail on Sunday, ko je dejal, da je zadržan do strogih omejevalnih ukrepov, toda če jih že sprejmeš, jih moraš sprejeti v začetni fazi. Strogi omejevalni ukrepi se mu zdijo koristni v primeru, če si nepripravljen in potrebuješ več postelj za intenzivno nego. Strogi ukrepi so le odlaganje težav, je prepričan Šved.
Rože za epidemiologa
"To ni bolezen, ki se je lahko znebiš. In če se je ne moreš znebiti, zakaj bi čakal. Lahko samo čakaš na to, da se med prebivalstvom razvije neke vrste imunost, ali pa čakaš na cepivo. Cepivo pa je najverjetneje vsaj eno leto daleč," so besede, ki jih je Tegnell povedal za thelocal.dk in pojasnjujejo, zakaj zagovarja svoj pristop čimprejšnje prekužitve švedskega prebivalstva, da bi dosegel čredno imunost. Če zlasti tisti, ki so zagovorniki strogih ukrepov, dozdajšnji švedski pristop, ki ga narekuje Tegnell, v najbolj ogorčenih odzivih označujejo celo kot zločinski, pa Tegnell trdi, da njegove ukrepe podpira večina Švedov.
Najprej je bila prvi obraz Trumpove skupine za boj proti novemu koronavirusu imunologinja, diplomatka in nekdanja vojaška zdravnica Deborah Birx.
Menda naj bi mu Švedi celo pošiljali rože in e-pisma s podporo, v katerih se mu zahvaljujejo. Rože naj bi dobila celo njegova žena, in sicer v zahvalo, ker ga je posodila narodu. "Ljudje mi mahajo in me pozdravljajo, ko se s kolesom peljem v službo. Nikoli ni bil kakšen epidemiolog tako slaven," je še dejal Tegnell za britanski Mail on Sunday. Se pa švedska vlada zadnje dneve zaradi naraščanja okužb počasi pripravlja na odstop od Tegnellovih priporočil, saj je pripravila zakon, ki ji bo od 18. aprila najprej omogočil uvedbo morebitnih strogih ukrepov za zajezitev okužb.
Obraz ameriškega boja proti koronavirusu
V ZDA je predsednik Donald Trump vsaj v javnosti dolgo časa zmanjševal nevarnost novega koronavirusa. Je pa že 29. januarja ustanovil delovno skupino za novi koronavirus, na čelo katere je bil 26. februarja postavljen podpredsednik Mike Pence. Ta je naslednji dan zdravnici in veleposlanici Deborah Birx poveril nalogo koordinatorke skupine. Birxova, ki je imunologinja, strokovnjakinja za aids in nekdanja zdravnica v ameriški vojski, je bila tako nekaj časa glavni obraz ameriškega spoprijemanja z novim koronavirusom. Od prve polovice marca pa je glavni obraz skupine in ameriškega boja proti novemu koronavirusu postal 79-letni imunolog Anthony Fauci, ki je od leta 1984 vodja nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni in je do zdaj svetoval vsem ameriškim predsednikom od Ronalda Reagana naprej.
Imunolog Anthony Fauci od leta 1984 vodi nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni. Od srede marca je tudi prvi obraz ameriškega spopada z novim koronavirusom in je postal prava televizijska zvezda. Pogosto sodeluje na novinarskih konferencah skupaj z Donaldom Trumpom in mu večkrat oporeka, ko je Trump preveč optimističen in zaletav.
Fauci je postal priljubljen zlasti med Trumpovimi nasprotniki, saj na novinarskih konferencah pogosto oporeka Trumpu oziroma poskuša Trumpove rožnate in optimistične napovedi spraviti v bolj realne in previdne okvire. Ko je na primer Trump na vse pretege hvalil zdravilo proti malariji klorokin, ki da naj bi pomagalo v primeru okužbe z novim koronavirusom, je Fauci temu oporekal. Kljub pogostemu javnemu nasprotovanju Trumpu pa naj bi bili odnosi med Faucijem in predsednikom dobri. Ta je Faucija celo pohvalil, da je postal velika televizijska zvezda.
22