Morje se je umaknilo, v torek lahko ponovno poplavi najnižje dele obale

Plimovanje morja je doseglo enega rekordnih vodostajev na mareografski postaji Koper, 270 centimetrov, kar se zgodi običajno na vsakih 50 let," pravi vodja oddelka za hidrološke prognoze pri Agenciji za okolje RS (Arso) Janez Polajnar in dodaja, da se je to nazadnje zgodilo leta 1969, ko je bila višina plimovanja morja celo za 20 centimetrov višja od tokratne, torej 290 centimetrov in velja za rekordno višino.

Polajnar: Izredni dvig je posledica spleta večih dejavnikov Temu izrednemu dvigu morske gladine je, kot razlaga Polajnar, botrovala astronomsko (lastno nihanje) plimovanje Jadranskega morja, znižani pritisk in močan južni veter oz. jugo, ki je pihal s sunki do 70 kilometrov na uro v jutranjih urah. Vse to je po njegovih besedah povzročilo dodaten dvig morske gladine, ki je poplavil nižje ležeče predele obale in mest kot so Piran, Izola in Koper.

Tartinijev trg je bil pol metra pod vodo

"Na Tartinijevem trgu je bila na primer morska voda globoka preko pol metra in je zalivala določene lokale, trgovine in ceste. Voda se je razlivala tudi v notranjost Pirana, v sosednih ulicah, meni Polajnar in dodaja, da podatkov o škodi še ni, vendar jih bodo zbrali na centru za obveščanje.

Poplave se v prihodnjih dneh še lahko ponovijo V Arso po besedah Polajnarja pričakujejo nadaljnje plimovanje morja v noči s ponedeljka na torek in v prihodnjih dneh, vendar ne tako silovito kot je bilo prejšnje. "Okrog polnoči in jutri med 10. in 11. uro lahko morje ponovno zaradi svojega lastnega nihanja poplavi najnižje dele obale, vendar ne v takem obsegu kot danes," je opozoril.

Avtomobili so bili zaliti skoraj do polovice Zaradi narasle gladine morja, so začeli ljudje reševati svoje avtomobile, ki so bili zaliti skoraj do polovice, lastniki trgovin in lokalov pa so poskusili preprečiti, da bi jim morje zalilo prostore. Prebivalci Pirana pa so bili precej razočarani, ker se ni oglasila sirena, ki po navadi opozarja na poplave in ostale nevarnosti. Kot so kasneje pojasnili na gasilski postaji, je bila sirena pokvarjena.

Benetke prizadele najhujše poplave v zadnjih 22 letih

Zaradi močnega južnega vetra, lastnega nihanja plimovanja Jadranskega morja in znižanega pritiska je morje poplavilo tudi Benetke. Gladina morja je bila 1,56 metra višja od običajne, preden se je začela zniževati, tako da je bila do poldneva večina mesta poplavljena. Prebivalci in turisti se tako po mestu le s težavo premikajo po vodi, visoki tudi do kolen.

Oblasti pozivajo ljudi naj ostanejo doma Gladina morja je pred poldnevom dosegla 1,56 metra več kot je običajno, kar je 40 centimetrov več od 1,1 metra, ko že razglasijo poplavo. K sreči je sprememba smeri vetra pripomogla k temu, da se je gladina morja nato začela zniževati. Bali so se namreč, da bi lahko dosegla 1,6 metra več, kot je običajno, kar bi bilo največ v zadnjih 30 letih.

Zaradi nevarnosti poplav so mestne oblasti prebivalce in turiste pozvale, naj ne hodijo ven. Na to so jih opozarjale iz zvočnikov, ki so jih postavili po mestu, kot tudi s sirenami in sms sporočili. Postavili so tudi višje pločnike, da bi olajšali gibanje po mestu, saj je npr. višina vode na Markovem trgu dosegla skoraj 80 centimetrov.

Razmere naj bi se do večera umirile Center za poplave predvideva, da bi se razmere lahko do danes zvečer normalizirale, vendar pričakujejo nov porast voda v torek od zgodnjih jutranjih ur. Razmere še dodatno zapleta stavka v javnem prevozu, ki poteka po vsej Italiji in ki je v Benetkah prizadela predvsem prevoz z vodnimi taksiji.

V mestu je gladina nad običajno za 1,58 metra presegla običajno februarja 1986, zadnjič pa so za 1,6 metra presegle leta 1979, ko so narasle na 1,66 metra.

Oblasti razmišljajo o dvigu poslopij do treh metrov Benetke se že leta borijo z nevarnostjo, ki jo za to mesto na kolih predstavlja naraščanje gladine morja. Marca so tako mestne oblasti potrdile, da razmišljajo o dvigu poslopij v mestu do treh metrov s pomočjo posebnih batov. Pri tem so izračunali, da bi za vsako poslopje potrebovali kar mesec dni, da ga dvignejo do omenjene višine, če bi ga na dan dvignili za osem centimetrov.

Da Benetke, ki sodijo v svetovno kulturno dediščino, ogrožajo klimatske spremembe, je aprila lani opozorila tudi Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).

Morje je poplavilo tudi več hrvaških obalnih mest

Morje je poplavilo tudi več hrvaških mest in krajev v Istri, hrvaškem Primorju in severni Dalmaciji zaradi močnega juga in dežja, je sporočil državni center za zaščito in reševanje. Dvometrski valovi so dopoldan zalili Reko, morje pa je poplavilo obalo v Pulju, Zadru, Šibeniku ter nekaterih manjših mestih.

Na Reki je bila zaradi deset centimetrov visoke vode zaprta tržnica, pa tudi del prometnic ob obali v središču mesta, po 11. uri pa se je morje začelo umikati. V Šibeniku in Zadru so gasilci črpali vodo iz hiš ob obali, v šibeniškem pristanišču je bilo poškodovanih nekaj ladij. V hrvaški Istri je morje poplavilo del ulic in cest ob obali na območju Labina, Raše, Buzeta in Novigrada.

Katamarani in trajekti so ostali v pristaniščih Zaradi močnega neurja so bile prekinjene tudi trajektne linije proti otoku Cresu. Večina otokov na območju Zadra je tudi ostala brez rednih katamaranskih in trajektnih povezav, morje naj bi poplavilo tudi rivo v osrednjem mestu na otoku Ižu.

V Bakru so izmerili najvišji vodostaj od leta 1929 Na mareografski postaji v Bakru pri Reki so namerili najvišji vodostaj morja od leta 1929, ko so začeli spremljati morsko gladino. Na zagrebški naravnoslovno-matematični fakulteti so poudarili, da so razlogi za poplavo nizek pritisk zraka in močan južni veter ter plimne oscilacije, ki so bile na najvišji ravni ob 8. uri zjutraj.

"Krive so tudi podnebne spremembe" Dodali so, da so visoki vodostaji na Jadranu vse pogostejši, k čemur prispevajo tudi podnebne spremembe, saj se morska gladina Jadranskega morja vsako leto zviša za milimeter.