Žrtev Karlija Jošta dobila 50 tisoč od zahtevanih 140 tisoč evrov

Končala se je pravda, v kateri je moralo dekle, ki v kazenskem postopku zaradi smrti obdolženega župnika Karlija Jošta ni moglo dokazati svojih trditev o spolni zlorabi, sodišče prepričati, da jo je zlorabljal dolgih pet let.

Kot je za Planet Siol.net pojasnil žrtvin pooblaščenec Rok Čeferin, gre za precedens, verjetno tudi v evropskem prostoru. "Če bo ta sodba postala pravnomočna, bo predstavljala zelo pomemben precedens, ki vzpostavlja objektivno odgovornost Cerkve za spolne zlorabe s strani njenih duhovnikov. Takega precedensa po mojem vedenju ni niti v Sloveniji niti v kakšni drugi evropski državi. Tudi druge žrtve spolnih zlorab duhovnikov bodo na podlagi te sodbe, če bo seveda postala pravnomočna, lažje prišle do zadoščenja. Po drugi strani pa upam, da bo tudi Cerkev zaradi te sodbe strožje obravnavala pedofilijo v lastnih vrstah," je povedal Čeferin.

Mariborska nadškofija: Sodbo težko komentiramo Tiskovni predstavnik in generalni tajnik Slovenske škofovske konference ter vodja Ekspertne skupine za pomoč pri reševanju primerov spolnih zlorab v Cerkvi Andrej Saje je oktobra v intervjuju za naš portal dejal: "Storilec je kazensko in odškodninsko odgovoren za dejanja, ki jih je storil. Med duhovnikom in škofom ne obstaja razmerje delodajalec – delojemalec. Duhovniki nimamo pogodbe ali določenega delovnega časa. Službo opravljamo z odlokom škofa, ki nas pošlje na neko območje in nas je dolžan nadzirati. Če škof izve, da je njegov duhovnik storil kaznivo dejanje in ne ukrepa, je seveda soodgovoren. Sicer pa škof ne more odškodninsko odgovarjati za dejanja svojega duhovnika, če za njih ne ve."

Čeferin je bil ves čas prepričan v nasprotno in je osnovo, da je Cerkev dogovorna za dejanja svojih župnikov, utemeljil na podlagi obligacijskega zakonika.

"RKC se je v postopku branila, da po avtonomnem cerkvenem pravu škofija oziroma župnija za dejanja duhovnika ne odgovarja. Sodišče pa je sprejelo naš argument, da je v konkretnem primeru odločilno slovensko pravo, in je naši stranki prisodilo odškodnino v višini 50 tisoč evrov," je za naš portal pojasnil Čeferin.

Ugotavlja še, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je razmerje med duhovnikom in škofijo, v okviru katere ta uči verouk in opravlja druga duhovniška dela, podobno razmerju med delavcem in delodajalcem. "Tako kot mora šola odgovarjati, če starši pošljejo otroka v šolo, kjer ga zlorabi učitelj, mora tudi Cerkev odgovarjati, če župnik po verouku v cerkvenih prostorih zlorabi deklico, ki so jo starši poslali k verouku. Zato mora škofija odgovarjati za škodo, ki jo drugim povzroči njen duhovnik pri opravljanju svojega duhovniškega dela, podobno kot mora delodajalec odgovarjati za škodo, ki jo povzroči njegov delavec," je o pravilnosti sodbe prepričan Čeferin.

V pravni službi mariborske nadškofije so z odločitvijo sodnice seznanjeni, saj jih je o tem obvestil odvetnik: "Zadevo je treba preučiti, težko komentiramo, tudi v smislu, kaj je bilo pričakovano. Kot veste, gre za precedens in odločitev na prvi stopnji."

Vesna Škorc: Gre za zgodovinsko zmago Zgodba sega v leto 2006, ko se je na naslovnici tabloida Direkt pojavil obraz Vesne Škorc, ki je župnika obtožila spolne zlorabe. Zaradi zastaranja ga ni mogla tožiti, a ker si je zaradi zlorab v otroštvu večkrat stregla po življenju, se je odločila, da o svoji grozljivi izkušnji spregovori. Jošt je njeno pisanje – pred objavo ga je namreč obiskala in mu na listu papirja pokazala, kakšne posledice so ji pustila njegova ravnanja – označil kot "pisanje profesionalne kurbe". Njena izpoved je povzročila pravi revolt pri drugih njegovih domnevnih žrtvah, saj se je na krško policijsko upravo vsul plaz ovadb. Vesnina izpoved je namreč spodbudila 16 deklet, da so ga prijavile policiji.

"To je zame zgodovinska zmaga, eno veliko zadoščenje. Pomembno je, da je zadeva po vseh teh letih končno dobila epilog," je za Planet Siol.net povedala Škorčeva.

Jošt je bil tako prvi župnik v Sloveniji, ki je bil osumljen spolnih zlorab otrok. Njegove žrtve so bile stare med 7 in 12 let. Na zatožno klop je sedel leta 2006, a so sojenje zaradi njegove smrti januarja 2007 ustavili.

Po smrti župnika civilna tožba Maja istega leta se je le ena od oškodovank odločila za odškodninsko tožbo v višini 140 tisoč evrov, ki jo je naslovila na tri naslove, in sicer Škofijo Celje, Nadškofijo Maribor in Župnijo Artiče. Sedem let in pol staro deklico naj bi leta 1990 posilil v prostorih župnijskega urada v Artičah, ko je prišla k prvemu obhajilu. S pretvezo, da ji bo dal sladkarije, jo je zvabil v svoj kabinet, kjer ji je storil silo, nato pa ji zabičal, da tega ne sme povedati nikomur, ker bi s tem storila velik greh. Deklica se ni zaupala niti staršem, zlorabe pa so se dogajale dolgih pet let, ko je zmogla dovolj moči, da se je župniku uprla. Zaradi vsega tega je imela hude zdravstvene težave.

Da je bila pravda težka, dokazuje tudi to, da je za odškodninsko odgovornost treba najprej dokazati krivdo, kar pa zaradi prezgodnje smrti duhovnika ni bilo preprosto.