Veliko več kot pol ure svobode

Pes je ogledalo svojega gospodarja, pravijo – in to ne brez razloga. A kaj lahko odsevajo štirinožni varovanci zavetišč za zapuščene živali? Oskrbniki jim sicer zagotavljajo strokoven nadzor in oskrbo, a jih je preprosto premalo, da bi kužkom zagotovili toliko ljubezni in pozornosti, kot jim lahko dajejo dobri gospodarji. Zato je za vsakega psa v zavetišču in njihove oskrbnike najlepši trenutek, ko štirinožni varovanci dobijo nov ljubeči dom – in v njem tudi srečni ostanejo.

Dobra volja je le dober začetek

A pot do teh spodbudnih trenutkov je vse prej kot preprosta. Psi v zavetišču nam ne morejo povedati svojih zgodb, a vsakega je tja zagotovo pripeljala kakšna neprivlačna epizoda. Že sam prihod v zavetišče, novo okolje, novi ljudje, nov režim življenja je zanje nov stres, nova negotovost, nov izziv.

Njihovi zmedi prispeva tudi to, da so njihovi sprehodi dokaj odvisni od prostovoljcev, ki kljub veliki meri dobre volje s seboj vedno prinesejo tudi veliko svojih posebnosti, ki jih ne spremlja nujno tudi ustrezno kinološko znanje. Doslej so vsako leto v zavetišču Gmajnice dobili okoli 700 novih prostovoljnih sprehajalcev, a večina pride le občasno, le redki so pripravljeni in zmožni varovancem Gmajnic nameniti več časa.

Tako so se psi praktično vsak dan srečevali z novim sprehajalcem, različnimi glasovi, pristopi do psov, vonji, a tudi z različnimi (ne)znanji, načini nagrajevanja in(ne)ukrepanja. To psa lahko še veliko bolj zmede in v njem še podkrepi neželene lastnosti: nezaupljivost, agresivnost, svojeglavost, neubogljivost … Vse tisto, kar ga naredi manj privlačnega za posvojitev in bolj nevarnega za njegovo okolje.

Te dni začne z usposabljanjem že druga skupina

Zato so se v zavetišču za zapuščene živali Gmajnice odločili za nov program sprehajanja psov, po vzoru uspešnih programov v drugih državah, zlasti Veliki Britaniji. Kot lasten vložek v ta program so v zavetišču pripravili program usposabljanja za prostovoljne sprehajalce in prav v ta namen novo zaposleno sodelavko – izkušeno vodnico psov, nam je pojasnil Marko Oman, vodja zavetišča na jugozahodnem robu Ljubljane.

Deset dvournih delavnic, tako teoretičnih kot praktičnih, je namenjenih spoznavanju vseh tistih znanj in veščin, ki bodo psom pomagali obnovo značaja in navad ter izboljšati odnos z ljudmi – na zadovoljstvo tako ljudi kot psov. Prva skupina osemnajstih kandidatov je že uspešno opravila usposabljanje. Vseh ne sprejmejo, pa tudi vsi sprejeti ne opravijo izpita, a je to le v dobro ljudi in psov. Te dni pa z usposabljanjem že začne naslednja skupina dvajsetih kandidatov, s ponosom pove Oman.

Zeleni, rumeni, oranžni

Nekateri bodo usposobljeni za "zeleno" skupino, to so tisti psi, ki so najbližje polni rehabilitaciji in že povsem pripravljeni za posvojitev, nekateri bodo kos tudi "rumeni" skupini, kjer so tisti psi, ki potrebujejo še nekaj predanega dela na poti do končnega cilja, le najboljši pa bodo v roke dobili tudi pse iz "oranžne" skupine, ki imajo še dolgo pot rehabilitacije pred seboj. Med njimi je tudi Luka, najboljši udeleženec prve skupine usposobljenih prostovoljnih sprehajalcev psov, ki je pokazal toliko znanja, da ima tudi status mentorja, ki pomaga drugim kandidatom in kolegom. Pa ne le znanja, tudi predanosti, saj je v Gmajnicah kar stalno večkrat tedensko. Prostovoljni sprehajalci se v programu zavežejo, da bodo letno opravili vsaj 50 ur sprehodov, a Luka bo to zanesljivo presegel že v dveh mesecih.

Piko je zgodba o uspehu

Najbolj zahtevni psi se uvrstijo v »rdečo« kategorijo, s katero dela le izkušena vodnica psov Katja Rant, ki je tudi izvajalka programa usposabljanja za prostovoljne sprehajalce. A kar je videti kot največja težava je za njo in vse v zavetišču največja spodbuda. Svojo odločnost dokazujejo tudi s tem, da psov ne evtanazirajo po 30 dneh, kar jim sicer zakonodaja dopušča, temveč z vsakim zagnano delajo tudi krepko dlje – vse do posvojitve.

Ko Katja in Marko slišita ime Piko, se jima takoj prikaže nasmeh na obrazu. Piko je bil pes, ki se mu nihče, tudi Katja ne, sprva ni mogel približati. Napadalen, nezaupljiv, glasen … Po dobrih treh mesecih je Piko povsem drugačen pes – s Katjo sta danes kot večna prijatelja, jo uboga, se igra z njo, poln veselja. A do neznancev je še vedno nezaupljiv, zato ga rdeča kategorija spremlja še naprej.

Toda tudi Piko je našel potencialnega udomitelja. Za razliko od psov iz zelene kategorije, ki jih od posvojitve in posvojitelja ločijo samo pogodbene formalnosti, bo njegov nov lastnik s Pikom še moral veliko delati pod budnim Katjinim očesom in z njenimi nasveti. A dvoma ni, tudi on bo postal za svojega novega lastnika ljubeč pes, kakršnega si lahko samo želi. Vložek je večji, a toliko večja je tudi nagrada.

V Gmajnicah so psi zdaj videti bolj veseli in umirjeni

Če je minilo več kot pol leta, od kar ste bili zadnjič v Gmajnicah, boste med psi opazili veliko razlike. Če so nekoč vsi po vrsti prihod vsakega sprehajalca pospremili z lajanjem in skakanjem na ograjo, je sedaj povsem drugače. Psi so bolj umirjeni, dostojanstveni, tudi bolj srečni so videti. Pes potrebuje, da je psihično zaposlen, da se nekdo z njim ukvarja, in ko to dobi, ne bo več vlekel na povodcu in bo zadovoljno brez muhastih izpadov opravil svoj sprehod. Več različnih sprehajalcev za psa ni več problem – prav nasprotno, to psu olajša socializacijo, a le, če imajo vsi sprehajalci usklajena temeljna znanja ravnanja s psom, ki jih zgolj dobra volja in pripravljenost na pomoč vendarle še ne moreta zagotoviti.

Trikrat višji delež uspešnih posvojitev

In več je tudi posvojitev, kar je pomembno zlasti zdaj, ko je povprečno trajanje bivanja psov v zavetišču vedno daljše. Označevanje s čipi je pomembno prispevalo bistveno višjemu odstotku psov, ki so jih vrnili svojim izvirnim lastnikom – pred leti je ta odstotek skromno presegel 20 odstotkov, zdaj pa je že okoli 60 odstotkov.

Nov program daje veliko upanja staroselcem Gmajnic, med katerimi je tudi starosta Lord, ki tam biva že dve leti in pol. Mnogi ga spregledajo, ker je starejši in umirjen, a bo bodočemu lastniku s podobnimi lastnostmi tudi on zagotovil številne lepe trenutke. Ne nazadnje, če jim je uspelo rehabilitirati Pika, ki je še pred kratkim bil povsem neobvladljiv, imajo v Gmajnicah vso pravico upati, da bo svoj najsrečnejši trenutek dočakal tudi Lord.