Nedelja, 18. 6. 2023, 10.24
11 mesecev, 2 tedna
V Hrastniku koncert ob 170-letnici delovanja rudarske godbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Rudarska godba Hrastnik se po starosti uvršča med deseterico najstarejših godb v Sloveniji.
V Hrastniku bo nocoj koncert tamkajšnje rudarske godbe ob 170-letnici delovanja. Zbrane bo nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med kulturnimi društvi imajo vsekakor najdaljšo tradicijo organiziranega delovanja v Zasavju prav rudarske godbe na pihala.
Na koncertu bo nastopila tudi skupina Orlek. Pred koncertom pa bo možno prisluhniti njihovi pobrateni godbi, Pihalnemu orkestru Rudnika Mežica.
V Hrastniku je zasedba petih godbenikov pričakala prvi vlak 16. septembra 1849 na takratni železniški postaji. Pobudniki prvih godb v Zasavju so bila vodstva rudnikov, ki so skušala po srednjeveškem cehovskem vzoru vzbuditi zavest pripadnosti rudarskemu stanu, ki naj bi preprečila menjavo "šihtov", piše na spletni strani Občine Hrastnik.
Bogata zgodovina
Rudarska godba Hrastnik se po starosti uvršča med deseterico najstarejših godb v Sloveniji in drugo najstarejšo rudarsko godbo v Sloveniji, takoj za idrijsko. Za ustanovno leto godbe velja leto 1853, vendar se v Kroniki rudarske godbe Hrastnik (1955) omenja pet "pleharjev" že leta 1849. Ti so na hrastniški postaji pričakali prvi vlak, ki je peljal na progi Dunaj−Ljubljana−Trst.
Po zbranih pričevanjih so godbo verjetno ustanovili lastniki rudnika z namenom, da bi rudarsko življenje dobilo čim bolj stanovski značaj. Godba je bila tako vezana na nemško vodeno upravo rudnika, kar je razvidno v njenem delovanju na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
V svoji zgodovini je hrastniška rudarska godba veliko doživela in dosegla. Med najbolj odmevnimi so sprejem kronske princese Viktorije in cesarja Franca Jožefa v stari Avstro-Ogrski, skupni organiziran odhod godbe v partizane med drugo svetovno vojno, razni sprejemi predsednika takratne Jugoslavije Josipa Broza - Tita in druge priložnosti, kjer so skrbeli za dobro vzdušje.
V njenih vrstah so igrali nekateri glasbeniki, ki so svojo kariero gradili v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru, kot tudi v širšem evropskem prostoru, kot so Ernest Ačkun mlajši, Jože Brun in Vanjo Tomc.
Kljub amaterski ravni igranja je godba na večjih tekmovanjih dokazala, da sodi v skupino najboljših godb v Sloveniji. V času nekdanje Jugoslavije je sodila tudi med boljše v skupni državi. V svojem delovanju oz. prepričanju je bila zmeraj delavsko zavedna, kar se je odražalo v delovanju in nastopanju godbe kot tudi v delovanju njenih članov izven nje.
