Ustavno sodišče pri ureditvi dodatkov v novem plačnem sistemu ni ugotovilo neskladja z ustavo

Po presoji sodišča tudi niso z ustavo neskladne določbe, ki urejajo dodatek za stalnost za pripadnike stalne sestave Slovenske vojske.

"Dodatek za delovno dobo se je na podlagi izpodbijane ureditve znižal" Sindikat med drugim navaja, da se je dodatek za delovno dobo na podlagi izpodbijane ureditve znižal. Ker pa je po njegovih navedbah ta dodatek že pridobljena pravica, se vanj ne bi smelo posegati za nazaj. Poleg tega je za sindikat sporna prepustitev določitve višine dodatka kolektivni pogodbi za javni sektor.

Sodišče ugotavlja, da je sprememba ureditve o dodatku za delovno dobo eden od ukrepov v okviru celovite plačne reforme, s katero se plače zaposlenih v javnem sektorju določajo povsem na novo. Odločitev zakonodajalca, da ta dodatek zniža in s tem spremeni relativni vpliv delovne dobe na višino plače posameznika, pa sodi v polje njegove proste presoje.

Ker pa gre za prehod iz enega plačnega sistema v drugega, je treba v primeru poslabšanja položaja posameznih kategorij zaposlenih upoštevati 2. člen ustave, iz katerega izhaja zahteva, da se posameznikom, ki bodo z izpodbijano spremembo prizadeti, omogoči, da se postopno prilagodijo na novo ureditev.

Sindikat izpodbijal tudi ureditev o dodatku za stalnost v SV Kot je zapisalo ustavno sodišče, je bil ta pogoj izpolnjen z določbami zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerih je javnim uslužbencem, ki bi po uveljavitvi novega plačnega sistema prejeli nižjo plačo kot po pred tem veljavnih predpisih, zagotovljeno plačilo t.i. prevedbenega dodatka.

Sindikat državnih organov Slovenije je izpodbijal tudi ureditev o dodatku za stalnost, kolikor se nanaša na pripadnike stalne sestave Slovenske vojske. Tudi v tem primeru se je dodatek znižal, s čimer se je po mnenju sindikata nezakonito zaobšlo zakon o obrambi, ki naj bi bil po hierarhiji močnejši predpis, saj se v DZ sprejema z dvotretjinsko večino.

Kot ugotavlja sodišče, je bilo to vprašanje sicer urejeno z zakonom o obrambi, vendar pa ne pomeni nobene od odločitev iz 124. člena ustave, ki naj bi jih urejali z zakonom, ki ga DZ sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Iz enakih razlogov kot pri dodatku za delovno dobo pa po presoji sodišča tudi v tem primeru ne gre za neskladje z načelom varstva zaupanja v pravo in s pravico do socialne varnosti.

V neskladju z ustavo po mnenju ustavnega sodišča tudi ni odločitev zakonodajalca, da ureditev pravice do višine dodatka za delovno dobo prepusti kolektivni pogodbi za javni sektor. Iz ustave namreč ne izhaja zahteva po zakonski ureditvi plač javnih uslužbencev.

V delu, kjer sindikat zahteva presojo kolektivne pogodbe za javni sektor, je sodišče zahtevo zavrglo in pojasnilo, da po ustaljeni ustavnosodni presoji ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti določb kolektivnih pogodb.