Petek, 2. 6. 2023, 11.19
11 mesecev, 3 tedne
Tajnikar o novi Adrii: To je iluzija. Očitno ljudje, ki so tam okoli, ne vedo nič.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,21
Ekonomista Maks Tajnikar in Anže Burger nad ustanovitvijo novega letalskega prevoznika nista navdušena. Ekonomske upravičenosti ne vidita, javno-zasebnega partnerstva ne podpirata.
Če bi se vlada odločila za ustanovitev novega letalskega prevoznika, bi ta lahko po besedah ministrice Alenke Bratušek po "zelo optimističnem scenariju" začel delovati v poletnem voznem redu leta 2025. Analiza je pokazala tudi, da bi bila takšna ustanovitev pod določenimi predpostavkami ekonomsko upravičena, najbolj smiselna ustanovitev nacionalnega prevoznika pa se jim zdi skozi javno-zasebno partnerstvo. Ekonomista Maks Tajnikar, sicer nekdanji nadzornik in predsednik upravnega odbora slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways, in Anže Burger nad idejami nista navdušena.
Ideja o novi letalski družbi je po mnenju finančnega ministra Klemna Boštjančiča ena od možnosti naslavljanja težave slabe letalske povezljivosti Slovenije. "V četrtek predstavljena analiza predstavlja 15 odstotkov potrebnih podatkov za odločitev. Javno-zasebno partnerstvo je edina realna možnost za ustanovitev domačega letalskega prevoznika, če bo ta sploh ustanovljen," je dejal v izjavi za medije ob robu današnje bančne konference v Ljubljani. Kot je dodal, država ni institucija, ki bi znala ustrezno strateško in tudi sicer voditi tako družbo. "Zasebni partner ali nek strateški partner je tisti, ki to dejavnost pozna," je dodal.
Minister je ob tem poudaril, da so javnofinančna sredstva omejena. "Treba se je odločiti, kaj so strateški projekti, ključno merilo mora biti tudi merjenje učinkov posameznih projektov," je povedal in priznal, da ga vedno znova presenečajo nekateri, ki razlagajo, kako se razni projekti lahko brez težav pokrijejo iz javnofinančnih sredstev.
"Očitno ljudje, ki so tam okoli, o teh stvareh ne vedo nič."
Maks Tajnikar, ekonomist: "Ideje, kakšna naj bi bila ta nova letalska družba, so pravzaprav enake, kot smo nekoč že imeli Adrio Airways (AA) leta 2010, 2011, ko je kot takšna še obstajala. Niti v gospodarstvu, niti v prebivalstvu, niti nasploh v družbi ni bilo interesa, da takšno družbo ohranimo. AA ni bila slabo podjetje. Težava je bila, da so se ustvarjale izgube in slovenski družbi ni bilo do tega, da bi te izgube pokrivala. Iz tega se je delala afera in AA je odšla najprej v neprave zasebne roke, potem je bankrotirala. Pomembno je tudi to, da v tistem času ni nastala povezava z letališčem na Brniku - da bi z letališčem kompenzirali dobičke z izgubami pri letalski družbi, kot to danes počnejo tudi velike družbe, npr. pri Quatar Airways in Lufthansi. Nič od tega nismo naredili," je dejal Tajnikar, ki ga ustanavljanje nove družbe zelo skrbi z vidika, da bomo imeli spet enak vzorec obnašanja.
"Če bi že ustanovili novo družbo, bi morali najprej sprejeti zakone, ki omogočajo in zagotavljajo, da bomo pokrivali izgube takšne družbe. Govorjenje, kakšne so eksternalije te družbe, ne koristi kaj veliko. Tudi ekonomske upravičenosti ni. Slišim, da naj bi se dobiček ustvarjal po sedmih letih - to je iluzija. Nima smisla sanjati o tem," še meni Tajnikar.
"Pozabljamo, da letalsko družbo že imamo"
"Pozabljamo, da v Sloveniji imamo registrirano letalsko družbo. Milan Kranjc, tretjinski solastnik letalskega prevoznika Amelia International, ima 16 potniških letal, ima več kot 85 zaposlenih in moja ideja je, da se poskuša država povezati s takšno letalsko družbo. Ta zdaj ustvarja prihodke na drugih linijah, le z Brnika ne. Če bi se vzpostavila določena sinergija med tako letalsko družbo in državo, bi taka družba verjetno lahko odigrala vse ključne funkcije.
A tudi če bi angažirali našo zasebno letalsko družbo, bi morali urediti subvencije. Pa ne na način kot zdaj, ko so subvencionirane linije, kar je spet velika napaka. Subvencionirati bi morali prazne sedeže, na primer prazni sedež za Sarajevo bi morala po neki ceni kupiti država. To je način, kako se pomaga letalskim družbam. Ampak očitno ljudje, ki so tam okoli, o teh stvareh ne vedo nič," je še komentiral Tajnikar.
Stvari bi se morale po njegovem mnenju precej drugače zastaviti. "Sem absolutno proti, da država postane neki partner v javno-zasebnem partnerstvu z zasebnikom. To so igrice, ki jih imamo po številnih državnih podjetjih in ne delujejo. Kaj nam koristi, da je država lastnik na primer Petrola in Krke? Nič," je sklenil Tajnikar.
Poseganje države na trg se je vedno izkazalo za slabo rešitev, meni ekonomist Burger.
Anže Burger, ekonomist:"Sem proti poseganju države na trg. To se je vedno izkazalo za slabo rešitev," je o tem, ali je pametno, da ustanavljamo novo letalsko družbo, dejal Anže Burger.
Kot meni, bi država te težave lahko reševala s subvencijami katerihkoli zasebnih letalskih družb oz. ponudnikov prevoznih storitev, ne pa z ustanavljanjem lastnega državnega prevoznika.
"Lahko gre za subvencije v smislu, da se izboljša pogoje poslovanja družb, ki letijo tudi v Slovenijo, tako da imajo davčne ugodnosti. Na ta način bi lahko bile, čeprav morda linije niso rentabilne, v nekih tržnih osnovah s to pomočjo zanimive za zasebne družbe," je dejal. "To je veliko cenejša, veliko manj diskurzivna rešitev in tudi na dolgi rok boljša za davkoplačevalce."
"Slovenija tega ta hip ne potrebuje"
Burger še meni, da je, glede na to, kakšne investicije nas čakajo v prihodnosti, na primer nadgradnja infrastrukture za zeleni prehod, ustanavljanje nove letalske družbe "popolnoma nepotrebna in v primerjavi s temi investicijami neprimerno manj donosna naložba".
"Menim, da to ni nekaj, kar Slovenija trenutno nujno potrebuje. To se da urediti tudi z manj državnimi posegi na trg," je še dejal Burger.
Dve analizi
Ministrstvo za infrastrukturo je v četrtek predstavilo glavne izsledke dveh analiz letalske povezljivosti. Ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika bi bila lahko pod določenimi predpostavkami ekonomsko upravičena, je pokazala analiza, ki jo je pripravilo podjetje Grant Thornton, je poročala STA. Najprimernejši bi bil model sodelovanja s strateškim partnerjem in vsaj na začetku konservativen pristop k obsegu poslovanja.
Vlada skuša letalsko povezljivost, tudi ob številnih pozivih gospodarstva, izboljšati tudi s podeljevanjem subvencij letalskim prevoznikom za začetek obratovanja novih prog za prevoz potnikov na slovenska letališča, a sta na prvi razpis prispeli le dve prijavi. Letos sta predvideni še objavi dveh razpisov.
Najnovejši poziv je prišel iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), kjer podpirajo zamisel o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika. "Takšen prevoznik bi koristil gospodarstvu in poslovanju slovenskih podjetij," so zapisali v sporočilu za javnost. V njem je predsednik SBC Joc Pečečnik predlagal, naj nacionalnega letalskega prevoznika ustanovi Dars, ki ima po njegovih navedbah "dovolj sredstev in potrebnih zmogljivosti za izvedbo".
