Petek, 17. 5. 2024, 15.58
2 tedna
Srbija in Slovenija tvorita močno gospodarsko vez med vzhodom in zahodom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,20
Sodelujoči na poslovnem forumu menijo, da bi morali prostor Zahodnega Balkana čimbolj odpreti za nova gospodarska sodelovanja.
Na današnjem poslovnem forumu o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Srbijo so predstavniki slovenskih in srbskih podjetij razpravljali o poslovnih in investicijskih priložnostih na obeh trgih.
"Srbija in Slovenija nista konkurentki, ampak sta si komplementarni. Potencial gospodarskega sodelovanja je izjemen, krepitev poslovnih odnosov pa zavirajo še vedno pretirane administrativne ovire. Tudi zato bi morali prostor Zahodnega Balkana, kjer imata obe državi močan ekonomski interes, čimbolj odpreti," so se strinjali udeleženci dogodka, ki ga je Inštitut za strateške rešitve organiziral v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Srbije, Javno agencijo Spirit Slovenija in Trgovinsko zbornico Slovenije.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun izpostavil, da bi dobro gospodarsko sodelovanje med Srbijo in Slovenijo lahko okrepili z intenzivnejšim priključevanjem držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji, najprej s čimprejšnjo vzpostavitvijo skupne ekonomsko gospodarske cone.
Pri nas deluje okoli dva dva tisoč podjetij s srbskim kapitalom, slovenska podjetja v Srbiji pa po besedah ministra za gospodarstvo Matjaža Hana zaposlujejo več kot 20 tisoč delavcev.
Jure Stojan, partner in direktor razvoja in raziskav na ISR, je v kratki analizi povzel, da obstajajo trgi, kjer smo Slovenci in Srbi drug drugemu edini kupec oziroma dobavitelj. Med letoma 2005 in 2020 je srbski izvoz v Slovenijo narasel z 94 na 408 tisoč ton blaga letno, slovenski izvoz v Srbijo pa s 117 na 307 tisoč ton letno.
Kam in kako vlagati?
Direktor mednarodnega sodelovanja pri Razvojni agenciji Srbije Nikola Janović pa je dejal, da v Srbiji danes najbolj vlaga Nemčija, poleg slovenskih, italijanskih in avstrijskih pa je v državi vedno več kitajskih investicij.
Željko Stašević, direktor družbe Kempinski Palace v Portorožu, opaža, da turistične kapacitete Slovenije še zdaleč niso izkoriščene, predvsem v turizmu višjega razreda. Podobno meni o gradbeništvu Vukajlo Babić, lastnik in direktor družbe Inobačko gradbeno podjetje, ki je prepričan, da lahko slovenska podjetja s srbskimi skupaj nastopajo na tretjih trgih.
Balažic: Slovenski potrošnik je eden od najbolj občutljivih
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je povedala, da zbornica kot reprezentativno združenje trgovinske panoge zastopa 32 odstotkov prihodkov slovenskega gospodarstva, trgovina pa zaposluje 16 odstotkov delavcev. Potencial trgovine v Sloveniji dosega več kot 35 milijard evrov, največ ga je pri hrani in pijači, sledijo energenti ter segment osebnih vozil in opreme. Trgovina v Sloveniji ima ugled in zaupanje potrošnikov, trg pa deluje v pogojih popolne konkurence, kar je izjemno ugodno za potrošnike, ki imajo možnost široke izbire.
Po besedah Tonija Balažiča, predsednika uprave Panvite, slovenski potrošnik v povprečju tedensko obišče pet različnih prodajaln in je eden od najbolj občutljivih. Slovenija in Srbija si nista konkurenčni, ampak komplementarni. Naši konkurenti prihajajo iz Španije, Grčije in drugih držav, je poudaril Balažič.
Jože Smolič, član uprave družbe Petrol, meni, da slovenski kupec sicer izraža željo po slovenskih izdelkih, a na koncu kupuje tisto, kar je najbolj cenovno ugodno ter istočasno kakovostno, so še zapisali v sporočilu za javnost.
