Petek, 1. 5. 2020, 8.51
4 leta
Slabe napovedi: brez dela bo ostalo veliko ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,80
3
Potem ko je bilo lansko leto za Slovenijo z vidika trga dela eno najboljših, letošnje leto zaradi epidemije novega koronavirusa zagotovo ne bo niti primerljivo, saj so se močno poslabšala pričakovanja glede zaposlenosti in brezposelnosti, so ob prazniku dela opozorili v državnem statističnem uradu.
"Leto 2019 je bilo v Sloveniji z vidika trga dela eno najboljših. Stopnja anketne brezposelnosti je bila namreč konec tega leta najnižja, odkar jo merimo, to je od leta 1993, in sicer štiriodstotna. Delovno aktivnih, zaposlenih in samozaposlenih skupaj je bilo konec leta 2019 več kot 900.000. Od tega je bilo skoraj 93.000 samozaposlenih," so razmere na trgu dela v minulem letu po poročanju STA opisali statistiki.
Kot so dodali, je približno 18 odstotkov delovno aktivnih delo včasih ali občasno opravljalo doma. Približno polovica se je na delo vozila v drugo občino. Približno 20.000 jih je na delo hodilo v Italijo ali Avstrijo.
Višja brezposelnost, manj delovno aktivnih
Podatki o razmerah na trgu dela za leto 2020 bodo verjetno precej drugačni, so opozorili. "Pričakujemo lahko, da bo v letu 2020 stopnja brezposelnosti višja, število delovno aktivnih pa nižje," so navedli po pisanju STA.
Aprila je zmanjšanje zaposlovanja pričakovalo 45 odstotkov podjetij v predelovalnih dejavnostih, 24 odstotkov podjetij v trgovini na drobno, 39 odstotkov podjetij v storitvenih dejavnostih in 20 odstotkov podjetij v gradbeništvu. Na drugi strani pričakuje povečanje brezposelnosti kar 87 odstotkov slovenskih potrošnikov, so nanizali statistiki. Nižje bo tudi število dnevnih migrantov, delež tistih, ki delajo doma, pa bo višji. Tudi položaj dnevnih migrantov, ki delajo v tujini, je negotov, še piše STA.
V statističnem uradu so ob tem spomnili, da je trenutno veliko delovno aktivnih na čakanju na delo. "Nekaj jih dela od doma. Nekatere dejavnosti so popolnoma zastale, nekatere delujejo okrnjeno," so izpostavili.
Polovica ljudi na delo v drugo občino
Ob tem so podali še nekaj podatkov, povezanih z delom, v preteklih letih. Glede delovnih migracij in delovne mobilnosti so pojasnili, da je konec lanskega leta 53,1 odstotka delovno aktivnih oseb (brez kmetov) iz kraja bivališča odhajalo na delo v drugo občino. Z delovnimi migracijami v obeh smereh je bila najbolj obremenjena občina Ljubljana, piše STA.
Prebivalci, ki so se na pot odpravili zaradi dela, so dnevno v povprečju za te poti porabili 44 minut, povprečna razdalja na prebivalca pa je znašala 32 kilometrov. "Za pot z dela in na delo so tako vsi skupaj v enem dnevu porabili skupno 261.827 ur, kar je skoraj 10.909 dni ali skoraj 30 let, prevozili pa so 11.591.425 kilometrov, kar je toliko, kot če bi 289-krat obkrožili Zemljo po Ekvatorju," so po pisanju STA ponazorili statistiki.
Dotaknili so se tudi zdravja. "Kako bodo posledice novega koronavirusa vplivale na delovno aktivne prebivalce Slovenije in na njihovo zdravje, bomo izvedeli v prihodnjih mesecih in letih. Gotovo pa te posledice pri zaposlenih ne bodo enake kot pri samozaposlenih," so napovedali po poročanju STA.
V letu 2017 je bilo med samozaposlenimi 28 odstotkov takih, ki pri svojem delu niso imeli nobenih težav. Med preostalimi, ki pa so imeli kakšne težave, je bila najpogostejša težava izpad prihodka v primeru bolezni.
Samozaposleni manj pogosto k zdravniku
S svojim splošnim zdravstvenim stanjem so bolj zadovoljni zaposleni kot samozaposleni. Kljub temu je delež tistih, ki v enem letu niso nikoli obiskali zdravnika, znatno večji med samozaposlenimi. To še posebej velja za obisk splošnega oziroma osebnega zdravnika, v manjši meri pa tudi za obisk specialista in zobozdravnika ali ortodonta.
V letu 2016 so bolniške odsotnosti pri osebah, ki so bile zaposlene pri pravnih osebah, predstavljaje 3,9 odstotka njihovega razpoložljivega delovnega časa, pri tistih, ki so bile zaposlene pri fizičnih osebah, pa 2,5 odstotka delovnega časa.
Eden od dejavnikov, ki gotovo vpliva tudi na zdravje in dobro počutje, je zadostna količina prostega časa in dopusta. "Zaposleni pri pravnih osebah so v letu 2016 za dopust porabili 10,8 odstotka delovnega časa, zaposleni pri registriranih fizičnih osebah pa 8,7 odstotka delovnega časa, pri čemer so v podatek o dopustu zajete ure letnega dopusta in izrednega dopusta ter ure starševskega dopusta," so pojasnili v statističnem uradu. Zadovoljstvo z dolžino prostega časa so zaposleni v letu 2018 ocenili z oceno 6,8 od 10, samozaposleni pa s 6,2. Vseeno pa so oboji, zaposleni in samozaposleni, kljub nekaterim razlikam na splošno enako zadovoljni tako s svojo službo kot s svojim življenjem, še poroča STA.
3