Četrtek, 27. 5. 2021, 19.34
3 leta
Počivalšek: ''Ponovna izbira delegiranih tožilcev je premik z mrtve točke''
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,07
24
Imenovanje evropskih delegiranih tožilcev je po mnenju Zdravka Počivalška preveč pomembna zadeva, "zato ne sme biti niti sence dvoma o korektnosti postopka njihove izbire ali o morebitni kontaminiranosti kandidatov", je poudaril.
Vlada bo ponovila postopek izbire in imenovanja kandidatov za evropska delegirana tožilca, je po seji vlade sporočil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Kot je dodal, "nov poziv pomeni premik z mrtve točke, na kateri smo". Ministrstvo za pravosodje pa je naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.
Vlada je odločila, da se s predlogom Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ne bo seznanila, in v sporočilu za javnost zapisala, da ''se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev (...) že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zato na njegovi podlagi pripravljen predlog Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev nima veljavnih pravnih učinkov".
Na listi premalo imen
Kot so dodatno sporočili, je Državnotožilski svet za dogovorjeni dve mesti oblikoval le predlog dveh kandidatov, čeprav bi glede na smiselno uporabo petega odstavka 71.č člena zakona o državnem tožilstvu moral oblikovati seznam šestih kandidatov.
V skladu z omenjeno določbo se namreč poziv šteje kot neuspešen, če Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur oceni, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca. Smiselna uporaba te zakonske določbe pomeni, da mora Državnotožilski svet za dve mesti oblikovati listo s trikrat večjim številom kandidatov od števila končno imenovanih, pojasnjuje vlada.
Uporaba tega pravila pa je, kot so navedli, smiselna tako z vidika zahteve po strokovnosti evropskega delegiranega tožilca kot z vidika postopkovne učinkovitosti, saj z vzpostavitvijo zakonske domneve neuspešnega poziva ministrstvu omogoča, da kar najhitreje ponovi poziv k vložitvi kandidatur, če prvega poziva zaradi pomanjkanja zadostnega števila strokovno ustreznih kandidatov ni mogoče izpeljati do konca.
''Kontaminirani'' kandidati?
Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je na Facebooku menil, da je imenovanje evropskih delegiranih tožilcev preveč pomembna zadeva, "zato ne sme biti niti sence dvoma o korektnosti postopka njihove izbire ali o morebitni kontaminiranosti kandidatov".
Tudi kompromisni predlog, ki ga je nedavno podal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, po katerem bi Slovenija najprej imenovala enega kandidata za delegiranega evropskega tožilca, je po pisanju Počivalška "za številne strokovnjake postopkovno sporen", saj bi s tem vlada presegla svoja zakonska pooblastila.
Zeleno luč naj bi prižgali 1. junija
Postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije stoji že več mesecev, ker naj bi bila kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal državnotožilski svet, Matej Oštir in Tanja Frank Eler, moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS.
Vlada se tako s predlaganima kandidatoma nikoli ni seznanila, čeprav je Evropska komisija Slovenijo že večkrat pozvala k ukrepanju, saj naj bi evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija.
Na odločitev vlade se generalni državni tožilec Drago Šketa in Državnotožilski svet nista odzvala, saj k temu, kar so pojasnili v sredo, nimajo kaj dodati. Šketa je v sredo menil, da bi vladna razveljavitev vsega postopka lahko predstavljala arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, odločitev vlade pa bi bila nezakonita in v nasprotju z ustavo, saj spreminja razpisne pogoje za nazaj.
24