Četrtek, 12. 12. 2019, 21.21
4 leta, 5 mesecev
Pahor: Hrvaška na veliko razglaša majhne uspehe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,78
6
Predsednik republike Borut Pahor je za Radio Slovenija spregovoril o "majhnih", etapnih uspehih Hrvaške pri izogibanju uveljavitve arbitražne odločbe o meji med državama. Ugotavljal je, da jih soseda "zelo na veliko razglaša", a opozoril, da je meja določena. Kot eno od največjih težav družbe pa vidi pomanjkanje dialoga in pešanje politične kulture.
Pahor je v pogovoru za Studio ob 17h spregovoril o mnenju generalnega pravobranilca Sodišča EU, da to sodišče ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z arbitražo. Tega ne čuti kot klofute Sloveniji. "Slovenci radi hitro pesimistično opišemo razmere," je dejal in dodal, da je treba biti vztrajen, ko imaš argumente na svoji strani.
Spomnil je, da Hrvaška že nekaj let išče načine, da ne bi izpolnila tistega, kar je dolžna, in "upa, da nas bo naposled nekega dne prepričala, da bomo znova pristopili k dvostranskim pogajanjem". A se to po Pahorjevih zagotovilih ne bo zgodilo tako iz pravnih razlogov, ker nas zavezuje odločba arbitražnega sodišča, kot tudi političnih: "Ker nobena politična sila, zdajšnja ali nova, ne bo toliko predrzna, da bo začela nova pogajanja, ker si od njih ne more obetati več, kot je Sloveniji dodelilo arbitražno sodišče, tako na kopnem kot na morju."
"Na koncu bomo pristali pri meji, ki jo je določilo arbitražno sodišče"
"Zato so te majhne zmage, ki jih proslavljajo na Hrvaškem, lahko legitimne, a so neplodne. Na koncu bomo pristali pri meji, ki jo je določilo arbitražno sodišče, do takrat pa mora Slovenija ravnati mirno, potrpežljivo in modro, je dejal predsednik in nadaljeval: "Kaj bi Hrvaška dala za to, da bi imela, ko vztraja pri svojem stališču, za podlago sodbo sodišča."
Želi si, da najdeta državi rešitev tudi za širitev schengna, ki je v interesu Slovenije. A bo tudi sam vključitvi Hrvaške vanj nasprotoval, če Slovenija ne bo dobila zagotovila, da je Hrvaška sposobna vodotesno varovati mejo, "saj v nasprotnem ne bodo rešene težave, ki jih ima Slovenija zdaj, med drugim, da moramo z žično ograjo in patruljami na meji varovati notranje meje EU". "Pričakujem torej, da Hrvaška dokaže, da je nesporno sposobna varovati mejo tako, da ne bodo potrebne notranje meje med članicami schengna. Pika."
"Opažam, da se ljudje zadovoljimo s tem, da povemo svoje stališče"
Pri več vprašanjih se je dotaknil pomena dialoga, ki ga v Sloveniji pogreša. "Opažam, da se ljudje zadovoljimo s tem, da povemo svoje stališče. To stališče postaja vedno bolj jasno, surovo, tudi sovražno. Ne potrudimo pa se slišati drugačnih stališč in ne potrudimo se jih uskladiti," je dejal in ugotavljal, da je s tega vidika politična kultura bolj siromašna, kot je bila na primer pred 30 leti, ko so "trenja in vrenja" pripeljala k skupni odločitvi do plebiscita in pozneje do samostojnosti.
O delu vlade pa meni, da je drugo leto mandata skrajni čas, da izpelje nekatere ključne projekte. Ob dejstvu, da je manjšinska, meni, da bi bilo smiselno, da opredeli dva ali tri projekte, ki jih je "strastno pripravljena zagovarjati", in okoli njih organizira veliko družbeno razpravo. "Potreba je velikanska, priložnost je ob dobrem gospodarskem in socialnem ozračju sijajna, gre le za to, ali je dovolj politične volje v koaliciji, da se dogovorijo o nekaj ključnih ciljih," je dejal in menil, da bomo, če tega dogovora ne bo, "priče zelo težkemu delu premierja, mučenju ministrov, DZ in vse družbe, ko bomo videli, da zamujamo priložnost".
V odsotnosti bistvenih ciljev namreč "bolj in bolj na površje prihajajo takšne in drugačne afere".
Dodal je še, da se je slovensko gospodarstvo po zadnji krizi prestrukturiralo, medtem ko država tega ni storila. Ob tem je omenil javno upravo in zavode.
6