Nadzor na ljubljanski nevrologiji razkril nered in pomanjkljivo higieno

Gre za pomanjkljivosti od nereda pri zdravilih pa do preslišanih opozoril medicinskih sester, ogrožale pa bi lahko tudi prihodnje bolnike, v Dnevniku piše Nina Knavs. V Radanovi nekdanji enoti na primer niso natančno zapisovali, koliko katerega zdravila je prejel bolnik, prav tako so bili premalo dosledni pri spremljanju napak pri dajanju zdravil. Tudi sistem evidentiranja in obravnave opozorilnih dogodkov ni deloval, kot bi moral.

Pomanjkljivo izobraževanje Na ministrstvu za zdravje domnevajo, da bi tak sistem lahko pravočasno opozoril na dlje časa trajajoče dogajanje v enoti. Nadzorniki ministrstva pod vodstvom Zdenke Tičar so ugotovili še, da na nevrološki kliniki niso ustrezno hranili vseh zdravil, padce bolnikov pa so evidentirali le na nekaterih oddelkih. Pomanjkljivo je bilo tudi izobraževanje zaposlenih.

Srednja medicinska sestra, ki se odločitvi zdravnika Ivana Radana o dodajanju kalija umirajočemu pacientu ni uprla, se pred tem več kot tri leta ni udeležila nobenega izobraževanja.

Slaba higiena rok Zaposleni na nevrološki kliniki so se slabo odrezali tudi pri higieni rok. Na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da je to lahko vplivalo na prenos bolnišničnih okužb. Vse to bodo morali na kliniki urediti, nadzorna komisija pa je priporočila še, naj čim prej določijo poklicne kompetence zaposlenih v zdravstveni negi. Tako bo jasneje, kaj je čigava naloga in kje lahko kdo dela.

UKC očitke zavrača V UKC Ljubljana se z nekaterimi trditvami nadzornikov ne strinjajo. Na nevrološki kliniki in tudi v celotnem UKC Ljubljana že več let deluje sistem, s katerim spremljajo opozorilne dogodke, so zavrnili enega ključnih očitkov.

Prav tako ne držijo ugotovitve o nedoslednem spremljanju padcev bolnikov, zagotavljajo v bolnišnici. "Nenehno spodbujamo prijavljanje odklonov in smo pri tem uspešni, saj število prijav raste," pravijo. Zavračajo tudi oceno, da za izobraževanje niso skrbeli dovolj sistematično.