Marolt: Novi zakon o arbitraži bo omogočal hitrejšo izvedbo postopka

Kot je pojasnil Marolt, naj bi bil predlagani zakon, ki je v medresorskem usklajevanju, na seji vlade potrjen še februarja letos. "Hitrejši in cenejši od sodnega postopka" Arbitražni postopek je bistveno hitrejši in na koncu tudi cenejši od sodnega postopka, je poudaril Marolt. Za razliko od ostalih izvensodnih poravnav je sam postopek arbitraže tudi bolj podoben sodnemu odločanju. Arbitražna odločba pa ima učinek pravnomočne sodbe. Pritožbe so sicer mogoče, vendar so možnosti bolj omejene, kot pri pravnomočni sodbi.

Predlog zakona o arbitraži precizira in dopolnjuje dosedanje rešitve v korist večje pravne varnosti strank v arbitražnem postopku in hitrejše izvedbe postopka. Pripravljeni zakon bazira na zakonu o mednarodni trgovinski arbitraži, ki ga je sprejela komisija Združenih narodov za mednarodno gospodarsko pravo (UNCITRAL), saj je strokovna javnost že večkrat enotno ocenila, da je ta najprimernejša podlaga za reformo slovenskega arbitražnega prava, je še pojasnil Marolt.

Strankam zagotavlja učinkovit alternativen način reševanja sporov Arbitraža je aktualna tudi kot sredstvo razbremenitve državnih sodišč, saj strankam zagotavlja učinkovit alternativen način reševanja sporov, je pojasnil Marolt. Poleg gospodarskih sporov se, kot pojasnjuje, v modernih pravnih sistemih uporaba arbitraže izrazito širi tudi na področje delovnega prava in potrošniškega prava, ki sicer po svojih značilnostih odstopata od tipičnega civilnopravnega razmerja enakovrednih strank, ki prosto razpolagajo s svojimi pravicami.

Nacionalne zakonodaje in mednarodne konvencije neposredno ne opredeljujejo sposobnosti biti arbiter. Vendar se je v pravni teoriji dosledno uveljavilo stališče, da so lahko arbitri vse polnoletne, poslovno sposobne osebe. V praksi pa so ponavadi to osebe s pravniškim znanjem, včasih pa tudi strokovnjaki z določenih gospodarskih področij, na katere se spori nanašajo, je še pojasnil Marolt.

Postopek najprimernejši predvsem pri gospodarskih sporih Po besedah profesorja na pravni fakulteti Lojzeta Udeta, ki je zakon tudi pomagal pripraviti, je arbitražni postopek najprimernejši predvsem pri gospodarskih sporih. Še posebej, če gre za mednarodne spore, kjer stranke lokalnim sodiščem ne zaupajo najbolj. Ude je na predstavitvi zakona povedal še, da v naši pravni zavesti arbitraža še ne uživa veliko zaupanja, vendar upa, da se bo z novim zakonom in promocijo arbitraže to spremenilo.

Lojze Ude, ki je tudi arbiter pri stalni arbitraži na Gospodarski zbornici, je dejal, da je v Sloveniji letno približno 30 do 60 sporov rešenih z arbitražo. Arbitražni postopek pa povprečno traja približno pol leta. Kot je pojasnil, tudi v Zavarovalnici Triglav določene spore rešujejo arbitražno. Takih rešitev je na Triglavu med 200 in 300, je dejal.

Razbremenjena tudi sodišča Bistvene prednosti zakona so tako hitrejši postopki, stranke pa lahko imenujejo arbitre, ki so na svojem področju vešči, kar se kot prednost izkaže zlasti na gospodarskem področju. Zaradi arbitražnih rešitev sporov so razbremenjena tudi sodišča. Pri tem ni potrebno plačati sodnih taks in čeprav je potrebno plačati arbitra, so ti postopki za stranke na koncu vseeno cenejši, je še zaključil Ude.