Drejc Karničar: "Strela je poleti v gorah nevarnost številka ena"

Planincem v poletnih mesecih svetuje, naj se zaradi popoldanskih neviht na pot odpravijo čim prej, saj je strela poleti "nevarnost številka ena".

Reševalna postaja na Jezerskem je najmlajša

Drejc Karničar in njegov brat Davo sta leta 1995 prva na svetu smučala z osemtisočaka Anapurne. To je zanj lep spomin, kljub temu, da je zaradi ozeblin na tej odpravi izgubil več prstov na nogah. "To je bila ena od najmočnejših življenjskih izkušenj, tako da sem tudi kar se tiče alpinističnih in športnih ciljev potolažen," je dejal. Po njunem podvigu z Anapurne doslej ni smučal nihče več.

Danes je podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in predsednik društva GRZS na Jezerskem. Od 17 društev oz. reševalnih postaj po Sloveniji je ravno na Jezerskem najmlajša, saj deluje od leta 1992. Njen ustanovitelj je bil Luka Karničar, po tragediji leta 1997, ko se je med usposabljanjem gorskih reševalcev letalcev na Okrešlju slednji ponesrečil, pa njegovo delo nadaljuje brat Drejc Karničar (v nadaljevanju Karničar).

Nesreče se dogajajo tudi izkušenim gornikom

Reševanje v gorah je po besedah Karničarja dostikrat nevarno. Vremenske razmere, nevarnost plazov ali napačne informacije o kraju, kjer se je nekdo ponesrečil, reševalcem pogosto otežujejo delo. Kot poudarja, se vedno potrudijo, da bi ponesrečenca rešili, res pa je, da je reševanje odvisno tudi od izkušenj. Nesreče pa se dogajajo vsem - ne le turistom, ki se naivno podajajo na težke ture, pač pa tudi izkušenim in dobro pripravljenim gornikom.

Letos je v gorah umrlo 12 planincev. V zadnjih letih se jih v enem letu smrtno ponesreči med 20 in 30. Kot je izpostavil Karničar, pa je glede na to, kako nepripravljeni se nekateri podajajo v gore - še posebej v Julijcih, kjer je obisk bistveno večji kot po drugih gorah - pravzaprav še dobro, da žrtev ni še več.

Zaradi večjega obiska je poleti največ nesreč

Karničar je opozoril, da se ravno poleti v gorah zgodi več nesreč, ker je pač več obiska. Gorski reševalci opravijo okoli 300 intervencij letno, pri čemer jih je bilo letos že 200. Zgodi pa se, da na isti dan po Sloveniji opravijo tudi do pet intervencij.

Letošnje poletje velja posebno pozornost nameniti snežiščem, ki so še vedno v stenah oz. na prehodu v steno. Kot vedno je nujna primerna obutev pa tudi načrtovanje vzpona. "Ljudje naj se pozanimajo, kam gredo in kakšne so razmere na poteh," je poudaril. Sicer pa je strela poleti "nevarnost številka ena", zato naj se na pot odpravljajo zgodaj.

"Mobilni telefon je rešil že ogromno življenj"

Karničar planince tudi poziva, naj ne nosijo v gore preveč hrane. Izkoristijo naj planinske postojanke, s čimer bodo tem kočam tudi pomagali preživeti. Posebej pa je opozoril, da imajo reševalci veliko iskalnih akcij. "Ljudje ne povejo, kam gredo in s kom, kdaj pridejo nazaj," je izpostavil in dodal, da to reševalcem povzroča veliko težav. Preden se gorniki odpravijo na pot, naj pustijo informacije, svetuje Karničar.

Velikokrat se tudi zgodi, da planinci zaidejo s poti in se ne vračajo do markacij, nato pa se zaplezajo. "Ko enkrat vidiš, da nisi več na markirani poti, poišči pot nazaj," je opozoril. Izpostavil pa je, da je mobilni telefon "samo pri nas dobesedno rešil že ogromno življenj". Kot je pojasnil, signal telefonske številke 112 lovi tudi marsikje, kjer sicer signala ni. Kljub vsemu pa so še posamezni predeli, t. i. bele lise, kjer tudi ta signal ni pokrit.

Večina intervencij je ob vikendih

V nadaljevanju je spregovoril tudi o delovanju zveze in o njenem sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Gorska reševalna služba deluje pod okriljem ministrstva za obrambo oz. uprave za zaščito in reševanje. Poleg slednje sredstva za delovanje zveze zagotavlja tudi Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO. Sredstva, ki jih poleg tega pridobijo posamezna društva, pa so odvisna od razumevanja lokalnih skupnosti, je pojasnil.

Sicer pa gorski reševalci svoje delo opravljajo popolnoma prostovoljno, je povedal. Zagotovljena so le sredstva, s katerimi pokrijejo materialne stroške, stroške prevoza, če gre za uradno reševalno intervencijo, pa prejmejo še dnevnico. Nekateri delodajalci so zaradi odsotnosti reševalcev od dela sicer še razumevajoči, ne pa povsod. "Je pa res, da je večina intervencij ob vikendih," je pojasnil.

Vsako društvo ima od 20 do 40 usposobljenih reševalcev

Sicer pa ima vsako od 17 društev od 20 do 40 za reševanje usposobljenih ljudi, je povedal. Doslej se po njegovih besedah še ni zgodilo, da zveza ne bi mogla izpeljati intervencije. Društvo se poleg tega lahko vedno obrne tudi na sosednjo enoto. "Sodelovanje zaenkrat še ni zaškripalo, je pa treba že sedaj misliti na to, da bo v prihodnosti neke vrste profesionalizacija zagotovo potrebna," je poudaril Karničar.

Financiranje GRZS kljub krizi ostaja v enakih okvirih kot doslej, je potrdil. Po njegovih besedah bi bilo stanje ob morebitnem zmanjšanju sredstev že nevzdržno. Pojasnil je, da ne nudijo zaščite le planincem, pač pa delujejo bistveno širše. "To je servis, za katerega mora biti zainteresirana širša družba."

Več intervencij tudi na račun adrenalinskih športov

Ob tem je spomnil na primer na reševanje s smučarskih naprav, močno pa se število intervencij povečuje tudi zaradi različnih oblik adrenalinskih športov, predvsem na območju Tolmina. Povečalo se je namreč število reševanj jadralnih padalcev in ponesrečencev ob aktivnostih na vodi.

Za reševanje v primerih, ko je to potrebno in ko vremenske razmere to dopuščajo, gorski reševalci uporabljajo vojaški in policijski helikopter. Po mnenju Karničarja pa bi bilo idealno, če bi GRZS imela helikopter, ki bi bil namenjen izključno gorskemu reševanju.

"Reševanje bo v prihodnje verjetno krito iz zavarovanja"

V zadnjih letih so razvili tudi dežurstva; v juliju in avgustu je na Brniku v stalni pripravljenosti celotna ekipa reševalcev za posredovanje s helikopterjem - piloti, mehanik, zdravnik letalec reševalec, letalec reševalec in za gorsko reševanje usposobljen policist.

Vsa reševanja v Sloveniji za zdaj plača država. To je po besedah Karničarja v principu sicer dobro, težave pa nastanejo, ko se nekateri planinci preveč lahkotno odločajo za kakšne ture, pa tudi za to, da pokličejo na pomoč. Kot je napovedal, se bo v prihodnje verjetno to spremenilo in bo reševanje, kot v večini drugih držav, krito iz zavarovanja.

"Ne bomo pustili, da bi kdo odmontiral Aljažev stolp"

Sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) po besedah Karničarja ni takšno, kot bi si v zvezi želeli. Veliko težav so imeli že z odcepitvijo od PZS. "Bilo je veliko nerazumevanja in sprenevedanja," je dejal.

O današnjem delovanju planinske zveze pa je povedal, da si je uspela "izposlovati status humanitarne organizacije kljub temu, da ne opravlja reševalne dejavnosti kot take". Prav tako so obdržali Gorsko reševalno službo pri PZS, ki operativno tudi nima nobenega člana, je povedal.

Na vprašanje, ali bi lahko uspela ideja, ki so jo podali v PZS, namreč da bi na Triglavu postavili repliko Aljaževega stolpa, original pa zaradi njegove zaščite preselili v novi Slovenski planinski muzej, je Karničar odgovoril, da upa, da ne. "Mislim, da je toliko še pametnih ljudi," je poudaril. Sicer pa meni, da je takšna ideja na podobni ravni kot predlog PZS, naj se beseda 'gorništvo' črta iz pogovora in uporabe v planinski literaturi. "Prepričan sem, da ne bomo pustili, da bi kdo odmontiral Aljažev stolp in ga prestavil dol," je še poudaril podpredsednik GRZS Drejc Karničar.