Drag recept za zelo lep dan z otroki

Vlaki in železnice že od nekdaj navdušujejo otroke. Všeč so jim pisani potniški vlaki, tovorni, kjer je treba prešteti vagone, zanimivi so tisti, s katerimi izvajajo dela na železnici, če pa jim pokažemo staro lokomotivo, ki glasno sopiha, žvižga in ima še velik dimnik, od koder se valijo gosti črni oblaki dima, jih ta pogosto popolnoma prevzame.

Na pot se je treba odpraviti zgodaj. Kopališki vlak, kot imenujejo vlak, ki skorajda brez postankov odpelje v Podčetrtek, z glavne železniške postaje v Ljubljani ob sobotah odpelje že ob 7.30. Glede na to, da potovanje skupaj s čakanjem pri prestopanju traja približno tri ure, je to dovolj zgodaj, da je za kopanje še dovolj časa.

Že ko otrokom poveš, kakšen izlet jih čaka, je navdušenje neizmerno. Ko pa se pot zares začne in je treba na železniški postaji kupiti vozovnice, komaj čakajo, da bodo videli prvi vlak. Foto: Metka Prezelj

Že pot do muzejskega vlaka, ki svojo vožnjo začne v Celju, je zanimiva, saj vodi prek rek, pod tuneli, ki so za otroke posebno doživetje, in zelo hitro mine. V Celju je treba počakati slabo urico, a tudi ta čas mine hitro. Kmalu pripeljejo lokomotivo, zato je dovolj časa za raziskovanje tako lokomotive kot zanimivih starih vagonov.

Lokomotive serije 25 so na vseh slovenskih progah vozile predvsem tovorne vagone, številko 25-026 pa do danes uporabljajo za vleko muzejskih potniških vagonov. Narejena je bila leta 1920, pozneje pa obnovljena, ima 1.300 konjskih moči.

Ekipa, ki z muzejskimi lokomotivami že dolgo let dela skupaj in se ukvarja le s tem, je zato pravi naslov za vsa vprašanja, na katera ji ni težko odgovoriti. Izvedeli smo, da bo lokomotiva porabila sedem ton premoga, za vsako tono pa bo porabila tri kubične metre vode.

Fotogalerija

1 / 44

V tunelu mimo okna švigajo iskre, ki so videti kot mali utrinki in pritegnejo pozornost otrok. Marjan Miličinac, ki je skrbnik muzejskih vlakov, je povedal, da lokomotiva uporablja visokokalorični češki premog, ki se bolj iskri.

Osem nasvetov, ki vam lahko pridejo prav

1. Ne oblecite belih ali zelo svetlih oblačil
Čeprav jih ne boste opazili, so na klopeh v muzejskem vlaku tudi saje. Male črne pikice se hitro lahko spremenijo v dolge črne črtice, ki vam bodo umazale morda vašo najljubšo poletno obleko. Poleti zelo radi nosimo svetla oblačila, a ta za vožnjo z muzejskim vlakom raje pustite doma.

2. Čeprav je zanimiva, vožnja traja kar dolgo – poskrbite, da otrokom ne bo dolgčas
S seboj vzemite njihove najljubše igračke, miselne igrice, pesmice, zaposlite jih med vožnjo. Čeprav radi gledajo pokrajino, je ta občasno tudi taka, da tega ne omogoča, na primer tik ob hribu bodo težko gledali skozi okno.

Igračke na poti ne bodo odveč, nujna pa je voda.

3. Visoke temperature zahtevajo dovolj tekočine
Še posebno v muzejskem vlaku je lahko zelo vroče, saj so potniški vagoni stari in nimajo sodobnega prezračevalnega sistema, oken pa zaradi dima ne boste pogosto odpirali. Zelo pomembno je, da imate s seboj dovolj tekočine, tudi osvežilni robčki ne bodo odveč – še posebej zaradi prve točke.

4. Mlajšim otrokom pripravite osvežilne prigrizke
Ura odhoda je zelo zgodnja, na vlaku pa bo dovolj časa, da boste tudi kaj prigriznili. V treh urah si bodo mali želodčki to tudi zaželeli. Ker je ozračje toplo, svetujemo sveže prigrizke. Mi smo se pozabavali s koleščki svežih kumaric ter z malimi kockami lubenice. Ti prigrizki, če bodo do takrat zdržali, bodo otroke najbolj razveselili med vožnjo domov.

5. "Kdor jezika špara, kruha strada." – Vprašajte!
Lokomotiva je zelo zanimiva reč, mnogi otroci pa se je tudi bojijo. Če vaš ni med njimi in mu je všeč, se opogumite, odpeljite ga do strojevodje. Če ne bo imel preveč dela, se bo z veseljem odzval na prošnjo, če lahko otrok stopi na lokomotivo. To bo zanj posebno doživetje, saj bo videl, kje nalagajo premog, prijazni gospodje pa mu bodo lahko povedali, kaj pomenijo naprave. S tem bo izkušnja še bolj nepozabna. Morda črni strojevodja Boštjan Metličar pride na obisk tudi k vam. Se še spomnite igre Kdo se boji črnega moža? Njega se vam ne bo treba bati, čeprav bo ob koncu dneva bolj črn od lokomotive.

6. Menjajte vagone oziroma si jih oglejte, ko vlak v Celju pripravljajo na odhod
Vagoni, ki so pripeti na lokomotivo, so običajno različni. V enem je bar, v drugem so kupeji, kjer se lahko zleknete na klop in zaprete vrata, spet v tretjem so skupne klopi in je bolj živahno. Če se boste peljali z muzejskim vlakom tudi nazaj, izberite drugega kot prej. Če pa greste z vlakom le v eno smer, si jih v pol ure, kolikor boste zagotovo čakali na odhod v Celju, brez težav ogledate.

V ekipi, ki muzejski vlak spremlja, je vedno tudi Darko Štojs, oskrbnik lokomotive, ki pozorno spremlja dogajanje vso pot.

7. Vredne stvari pustite v omarici in za plačevanje uporabljajte zapestnico s čipom
Na kopališču lahko za nakup hrane, sladoleda in pijač, ki si jih lahko privoščite tudi naravnost iz bazena, uporabljate zapestnico, zato denar pospravite na varno v omarice. Spremljajte porabo, da na blagajni ob odhodu ne bo presenečenj.

8. Dobro načrtujte odhod
Vezani ste na točno uro, ko bo s postaje odpeljal vlak. Vzemite si še pol ure za rezervo, saj nikoli ne veste, kaj vas čaka ob odhodu. Lahko na primer na blagajni ob plačilu s kartico transakcija ne uspe in ugotovite, da vam je potekla bančna kartica; ker v denarnici ne boste imeli drugega kot švicarske franke, jih boste morali zamenjati v bližnjem hotelu in priti nazaj, da boste poravnali dolgovani znesek. Nepredvidljive situacije vam bodo vzele nekaj časa in z nekaj rezerve boste imeli tudi po takem dogodku dovolj časa, da boste pravočasno ujeli vlak na postajališču čez cesto.

Od obeh postajališč do kopališč je le okoli sto metrov hoje.

Kakšen je najbolj optimalen načrt za izlet z vlakom na kopališče?

Kopalni vlak z glavne železniške postaje v Ljubljani odpelje v soboto ob 7.30. V Celju izstopite in počakate na muzejski vlak, ki odpelje ob 9.35. Za razliko od kopališkega muzejski vlak ustavi na vmesnih postajah, zato lahko nanj skočite tudi kjerkoli na poti do Podčetrtka. Kje se ustavi ob določeni uri, poglejte na tej povezavi.

Medtem ko vlak čaka na postaji, si lahko ogledate lokomotivo in vagone.

Glede na to, kakšno kopališče želite, lahko izberete med dvema postajališčema, ki sta takoj za postajališčem Šmarje pri Jelšah:

- postajališče Podčetrtek Toplice je prvo in tu izstopite, če želite v termalni park Aqualuna. Da ste na pravem postajališču, vam bo potrdil pogled na tobogane na levi. Aqualuno boste izbrali, ker bodo v njej najbolj uživali že malo večji otroci. Kopališče je v zeleni okolici na prostem, zato je idealno v sončnih dneh. Je pa prav zato v vročih poletnih dneh to kopališče tudi najbolj obiskano in se hitro lahko zgodi, da vas bo motila gneča;

V jedilnico, ki je ob bazenu, greste lahko tudi v kopalkah. Naročite kosilo in plačajte z zapestnico. - postajališče Atomske toplice hotel je drugo in tu izstopite, če želite v termalni kompleks ali bi se radi razvajali v wellnessu. To postajališče smo izbrali mi in ni nam bilo žal, saj smo imeli za svoje vodne vragolije veliko prostora. Prav zato, ker večina poleti obiskuje Aqualuno, tu ni bilo nobene gneče. To je tudi kopališče za deževne dni, idealno pa je tudi za tiste, ki so občutljivi na sonce, ker so bazeni večinoma pokriti.

Vrnete se lahko z običajnim potniškim ali z muzejskim vlakom. Običajni vlak odpelje ob 18.23, v Ljubljano pride ob 20.20.

Muzejski vlak odpelje ob 18.49, v Celju prestopite na hitri vlak ICS, na katerega boste počakali eno uro in v Ljubljani boste ob 21:38, kar je manj primerno za mlajše otroke.

Koliko stane tak izlet?

Vožnja z vlakom

Čeprav je cena zelo relativna stvar, pot vsaj z našega vidika vsekakor ni poceni – z vlaki boste namreč prevozili 310 kilometrov, od tega 66 z muzejskim. Pot je lahko občutno cenejša, če si na blagajni najprej izdelate družinsko izkaznico. Ta stane sedem evrov in z njo boste imeli na vozovnice 40-odstotni popust, otroci do 12. leta starosti pa bodo z vami potovali brezplačno.

Iz Ljubljane smo se s kopališkim vlakom odpeljali do Celja, tam presedli na muzejski vlak do Podčetrtka. Nazaj smo šli z muzejskim vlakom do Celja, naprej pa nas je do Ljubljane pripeljal hitri vlak ICS.

Cena za prevoz z vlakom za starša je za tako pot okoli 28 evrov, cena za prevoz z vlakom za otroka nad šestim letom starosti pa je 20 evrov. Za otroke do šestega leta je pot brezplačna. Dva starša z otrokom, ki je starejši od šestih let, bi tako samo za pot z vsemi tremi različnimi vlaki plačala slabih 80 evrov.

Če bi imeli družinsko izkaznico, bi bil popust na vozovnico večji, za otroke do 12. leta pa bi bila pot brezplačna, zato vsekakor najprej kupite to. Odločite se lahko, da se boste z muzejskim vlakom peljali le del poti od Celja proti Podčetrtku. Če greste nazaj s kopališkim vlakom, bo pot občutno cenejša.

Otroci bodo dobili čisto prave starinske vozovnice.

Karte za kopališče

Odrasli imajo z vozovnico za vlak 30-odstotni, otroci nad petim letom starosti pa 50-odstotni popust, a pozor, informacije na spletnih straneh Slovenskih Železnic vas lahko zavedejo – to velja le ob sobotah. Za družinsko karto za dva odrasla in enega otroka boste odšteli nekaj več kot 26 evrov.

Na kopališču bo vsak našel nekaj zase, najbolj pa bodo uživali otroci.