Bolniške odsotnosti spet rastejo

V Sloveniji v zadnjih desetih letih zaradi bolniške odsotnosti vsako leto izgubimo med 10 in 11 milijonov delovnih dni – to preračunano pomeni, da vsak dan na delovnem mestu zaradi poškodb in bolezni manjka med 38.500 in 39.000 zaposlenih.

Od leta 2000, ko je bilo na "bolniških" izgubljenih 4,0 odstotka vseh delovnih dni, je ta delež naraščal do leta 2003, ko je dosegel 4,7 odstotka. Leta 2008 je ta vrednost dosegla najnižjih 3,7 odstotka, a se je lani spet okrepila na 4,0 odstotka.

Nekateri delodajalci izstopajo po pogostosti bolniške odsotnosti "Leta 2009 je bilo 6 odstotkov več izgubljenih dni v primerjavi z letom 2008, kljub temu da se je število zaposlenih v tem času zmanjšalo, kar nakazuje na povečano število primerov," je posvarila Tatjana Čerin, ki je na Gospodarski zbornici Slovenije zadolžena za področje socialnega in zdravstvenega varstva, v Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), katerega predsednica je, pa je bila izvoljena kot predstavnica gospodarstva. "To je gotovo vpliv krize in zaostrenih razmer, nižjih plač in drugih stisk," meni Samo Fakin, generalni direktor ZZZS.

Delež izgubljenih dni na ravni države je sicer pod ciljnim pragom petih odstotkov, a so pri nekaterih delodajalcih – Čerinova je omenila Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in državno upravo nasploh – ti deleži višji kot drugje.

Škoda proti milijardi Neposredni stroški zdravstvenega absentizma v Sloveniji, to so bolniška nadomestila, znašajo okoli 450 milijonov evrov letno (od tega okoli 201 milijon v breme ZZZS, ostalo pa v breme delodajalcev), a je prava vrednost škode veliko večja in bi lahko dosegla kar od 750 od 850 milijonov evrov. Razlika izvira predvsem iz dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev. "Pogrešamo podporo države, pogrešamo nacionalni program," je svoje razmišljanje o tem, kako zmanjšati bolniške odsotnosti, sklenila Čerinova.

Zdravstvo vpliva le v manjši meri Zdravstveni absentizem oz. bolniški stalež je tudi družbeni, organizacijski in pravni problem, ki izvira ne le iz zdravstvenih težav, temveč tudi iz delovnega in socialnega okolja. V ZZZS ocenjujejo, da so le v približno četrtini primerov težave z zdravjem neposreden vzrok za zdravstveni absentizem.

Kako pomemben je vpliv nezdravstvenih vzrokov, kot so gospodarska razvitost regije, kulturološke navade in struktura gospodarstva, se vidi tudi v regionalnih razlikah, ki med posameznimi regijami dosegajo tudi 100 odstotkov. Največ zdravstvenega absentizma zaznavajo v Prekmurju, najmanj pa na Gorenjskem.

Čakalne dobe in postopki daljšajo bolniško odsotnost z dela Krivdo za visoke vrednosti zdravstvenega absentizma lahko delno pripišemo tudi samemu zdravstvenem sistemu: čakalne dobe za zdravljenje in rehabilitacijo so predolge, tudi postopki za ugotavljanje invalidnosti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so predolgi, kar dodatno daljša bolniške staleže pri najtežjih primerih.

Začne se pri posamezniku, nadaljuje pri delodajalcu Imamo enega od najvišjih zdravstvenih absentizmov v Evropi, je na predstavitvi zbornika izpostavil Fakin, ki ta pojav pripisuje kulturi Slovencev in njihovemu odnosu do bolniškega staleža. Prepričan je, da lahko samo zdravi in zadovoljni delavci ustvarijo dodano vrednost, za kar pa se morajo ljudje dobro počutiti na delovnem mestu. "Nekatera podjetja bolje skrbijo za zdravje na delovnem mestu, a večina se jih premalo zaveda, da so medsebojni odnosi temelj," je dodal Fakin, ki obenem izpostavlja, da še tako dobri zakoni, ki urejajo zdravje in zdravstveno varstvo, ne pomagajo, če ni zavesti vsakega posameznika o zdravju.

Preberite še: