Minister za promet Patrick Vlačič in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler sta se na srečanju v Kranjski Gori strinjala, da je najboljša rešitev za karavanški predor izgradnja druge predorske cevi.
Avstrijska zvezna oblast se sicer zavzema za izgradnjo ubežnega rova. Računata, da bo enotno stališče lažje uveljaviti. "Naše stališče je, da bi morali na koridorju od Hamburga do Soluna v karavanškem predoru zgraditi drugo cev, ne pa napačno investirati v izgradnjo ubežnega rova," je po končanem delovnem srečanju poudaril Dörfler. Pojasnil je, da je taka rešitev boljša tako z vidika varnosti kot tudi z vidika lokalnega gospodarstva ne le za Slovenijo, ampak tudi za koroško gospodarstvo, ki mu je Slovenija pomemben dobavitelj predvsem v avtomobilski industriji.
"Zvezna vlada na Dunaju skrbno spremlja, kakšna so stališča Ljubljane in Koroške"
Dörfler in Vlačič sta ugotovila, da imata enake poglede, medtem ko na zvezni ravni z avstrijsko stranjo doslej še niso uglašeni. "Mislim, da bo tudi pogled Koroške na to pomagal, da bomo našli tisto rešitev, ki jo je slovenska vlada sprejela in o kateri sta meddržavni komisiji že govorili," je poudaril Vlačič. Dörfler pa je zagotovil, da zvezna vlada na Dunaju skrbno spremlja, kakšna so stališča Ljubljane in Koroške. "Če bosta usklajeni, bo tudi Dunaj sprejemal tovrstne odločitve," je prepričan.
Rok za zagotovitev varnosti predora je leto 2019
Do konca januarja prihodnje leto naj bi strokovnjaki v meddržavni komisiji pripravili potrebne podlage in do marca naj bi bila sprejeta dokončna politična odločitev glede izgradnje druge predorske cevi ali ubežnega rova. Rok za zagotovitev varnosti predora je sicer, kot ga je postavila Evropska unija, leto 2019.
Sogovornika sta govorila tudi o tretji razvojni osi
Dörfler in Vlačič sta se s številčnejšima delegacijami pogovarjala tudi o tretji razvojni osi. Glavar je povedal, kako na avstrijskem Koroškem gledajo na priključevanje na avstrijski del. Vlačič pa ga je obvestil, kako poteka prostorsko planiranje v Sloveniji, in sicer, da bo o tem v petek razpravljal odbor za promet.
Sogovornika sta bila složna tudi glede nadaljnjega razvoja kolesarske poti ob Dravi, ki je meddržavni projekt. "Zaradi izjemnega porasta kolesarjenja na obeh straneh meje, bi se kazalo zavzeti, da bi bil tudi manjkajoči del med Vuzenico in Mariborom, ki naj bi bil po planu zgrajen leta 2015, končan čim prej," je dejal Vlačič.
1
