Bo škoda zaradi naftnega madeža tako velika kot škoda po orkanu Katrina?

Orkan Katrina se je leta 2005 razbesnel nad obalami tamkajšnjih držav in ogromni naftni madež bi zdaj lahko povzročil podobno razdejanje, kot Katrina. Uničil bi lahko občutljive obalne ekosisteme, zato so že na delu veterinarji, ki bodo morali najverjetneje oskrbeti mnoge ptice in ostale živalske bolnike. "Udarili bomo nazaj. Tukajšnji ljudje smo močni. Opomogli smo si po Katrini, zato si lahko opomoremo od česarkoli," je dejal eden od ribičev.

"Obamova Katrina" Vse več predsednikovih kritikov trdi, da je naftni izliv "Obamova Katrina". Eden glavnih očitkov nekdanjemu predsedniku Bushu je bil, da po orkanu Katrina predolgo časa ni ukrepal. V desničarskih medijih zdaj opozarjajo, da je od razlitja do razglasitve izrednega stanja minilo osem dni. Vendar je med Katrino in sedanjim izlivom mnogo razlik, trdijo predsednik, njegovi sodelavci ter nekatere organizacije in mediji. Navajajo, da je za razliko od orkana saniranje posledic razlitja nafte odgovornost podjetja, v tem primeru BP. Ob tem so bile obalna straža in druge skupine reševalcev od prvega dne dejavne.

Prizadevajo si zamašiti vrtino Mnogi ribiči so se že pridružili reševalcem, ki skušajo omejiti velikanski naftni madež. K temu jih je pozval britanski naftni gigant BP, ki je prevzel odgovornost za nesrečo. V reševalni akciji sicer sodeluje tudi ameriška vojska. Ta naj bi se madeža lotila z letali, ki bodo v morje spuščala kemikalije za razgradnjo nafte. Strokovnjaki pa so med tem vsa prizadevanja usmerili v to, da bi uspešno zamašili vrtino, iz katere v morje na dan izteče za 5.000 sodčkov nafte.

Oblasti v ameriških zveznih državah Alabama in Mississippi so razglasile izredne razmere zaradi naftnega madeža, ki se približuje tudi njihovim obalnim območjem v Mehiškem zalivu. Naftni madež je v petek že dosegel obalo zvezne države Louisiana, kjer so na pomoč poklicali tudi nacionalno gardo. V Louisiani so izredne razmere razglasili že v četrtek, v petek pa so enako potezo potegnile tudi oblasti v zvezni državi Florida, kjer so se za tak ukrep odločili ob poročilih, da se naftni madež floridski obali bliža dokaj hitro.

Naftni madež se je po Mehiškem zalivu začel širiti po nesreči 20. aprila, ko je na ploščadi britanske naftne družbe BP najprej odjeknila eksplozija. Sledil ji je še požar, ploščad pa je nato potonila.

Dnevno se v morje izlije 800.000 litrov nafte Zaradi nesreče je nafta začela iztekati v morje, izlitje pa je precej večje, kot so sprva predvidevali. Dnevno naj bi se v morje izlilo okoli 800.000 litrov nafte. Zaradi naftnega madeža ob ameriški obali Mehiškega zaliva grozijo velike gospodarske posledice in pravo okoljsko opustošenje. Oblasti sicer ne želijo ugibati o velikosti naftnega madeža, ki pa naj bi se raztezal na 5000 kvadratnih kilometrih površine.

Območje nesreče naj bi obiskal tudi Obama Prizadeto območje namerava obiskati tudi ameriški predsednik Barack Obama. Podrobnosti sicer še niso znane, vendar naj bi Obama območje obiskal v prihodnjih 48 urah.

Na družbo BP, ki je prevzela odgovornost, letijo kritike Na britansko energetsko družbo BP, ki je sicer prevzela polno odgovornost za razlitje nafte v Mehiškem zalivu ter zagotavlja, da bo plačala stroške čiščenja in povrnila škodo, medtem leti vse več kritik, tudi s strani ministrice za domovinsko varnost Janet Napolitano. V imenu ribičev sta bili doslej zaradi nastale škode sicer že vloženi prvi tožbi, v prihodnje pa jih je pričakovati še več.

Dokumenti, ki so medtem prišli na dan, pa med drugim razkrivajo, da britanska družba v analizi črpanja in morebitnih posledic za okolje leta 2009 verjetnosti tovrstne nesreče ni pripisovala velikega pomena.